Psihoterapevti: Natančen pregled zakona pokaže, da izjave zdravniške stroke ne držijo

Državni zbor bo v petek po vetu državnega sveta znova odločal o zakonu o psihoterapevtski dejavnosti. Pred ponovnim odločanjem so v torek zdravniki, klinični psihologi in predstavniki bolnikov opozorili, da zakon niža standarde obravnave in ogroža bolnike.

S tem se ne strinjajo v združenjih psihoterapevtov, kjer očitke zavračajo. "Celotna psihoterapevtska stroka pozdravlja zakon, ki ljudem prvič prinaša večjo dostopnost, kakovost in varnost. Če zakon ne bo sprejet, bodo uporabniki ostajali v zmedi in kaosu, saj ne bodo vedeli, ali izbirajo poklicnega psihoterapevta ali nekoga brez kakršnekoli izobrazbe," so zapisali v sporočilu za javnost.

Poudarili so, da poklicni psihoterapevti že zdaj delujejo na področju duševnih stisk, težav in motenj in pravijo, da ločnica med slednjimi v praksi pa ni možna. "Težava pa je, da v Sloveniji lahko psihoterapevt vsak, brez kakršnekoli izobrazbe, kar pomeni, da paciente prepuščamo v popolnoma neznane roke. Prav natančen pregled zakona pokaže, da izjave zdravniške stroke ne držijo. Med izrečenimi opozorili in vsebino zakona je tolikšno razhajanje, da vzbuja dvom, ali so govorniki zakon prebrali ali pa se je ponovno dogaja politični, strokovni in interesni boj, namesto strokovne razprave in sodelovanja v prid uporabnikov," so zapisali. 

Zdravniki med drugim opozarjajo, da zakon ogroža paciente, ker naj bi psihoterapijo umaknil iz kliničnega okolja ter jo prepuščal psihoterapevtom brez znanja, a v združenjih psihoterapevtov so prepričani, da je ravno obratno. Zakon namreč psihoterapijo opredeli kot zdravstveno dejavnost, zaradi česar bo na tem področju veljala vsa zdravstvena zakonodaja, z vsemi zaščitami in varovalkami, so poudarili.

Očitek o nevarnem znižanju kompetenc pa je po njihovem mnenju v nasprotju z zahtevami zakona, saj ta uvaja izobraževanje, "ki ga lahko po zahtevnosti mirno postavimo ob bok najzahtevnejšim programom usposabljanja iz psihoterapije v Sloveniji". Tudi očitki o "nevarnih profilih brez zdravstvene izobrazbe" po njihovih navedbah ne držijo, saj zakon zahteva univerzitetno izobrazbo in klinično usposabljanje, so še zapisali.

Prav tako po njihovem prepričanju nič v zakonu ne posega v obstoječo klinično prakso v zdravstvu. Psihiatri, klinični psihologi, pediatri, nevrologi in drugi zdravstveni strokovnjaki bodo še naprej izvajali svojo dejavnost v zdravstvenem sistemu – natančno tako kot doslej, po vseh obstoječih standardih, so zapisali in dodali, da zakon dodatno uvaja varovalko, da bodo psihoterapevti morali napotiti naprej tiste uporabnike, za katere ne bodo kompetentni, in uvaja tudi kazensko odgovornost za škodo.

"Zaupamo poslancem, da bodo glasovali za večjo varnost ljudi, saj bi vzdržanost ohranila obstoječe stanje, ko ljudje v stiski niso deležni psihoterapevtske pomoči ali pa so prepuščeni kaosu in nevarnim obravnavam," so še poudarili.

Brez zakona bi ohranili neurejenost področja in socialno neenakost, so v sporočilu zapisali Slovenska krovna zveza za psihoterapijo, Zveza organizacij pacientov ter uporabnikov zdravstvenih in socialnovarstvenih storitev Slovenije, Slovensko združenje za psihoterapijo, Univerza Sigmunda Freuda Dunaj – podružnica Ljubljana, Teološka fakulteta in Združenje zakonskih in družinskih terapevtov Slovenije.

Na poslance in člane vlade so danes odprto pismo naslovili tudi zaposleni v zdravstvu, šolstvu in socialnem varstvu. Zakonu o psihoterapevtski dejavnosti očitajo, da je "politično všečen". "Zakonodajalec v celoti spregleda vzpostavljene službe, programe in poklice v zdravstveni dejavnosti. Uvaja poklic, do katerega se pride po različnih, tudi povsem neprimerljivih izobraževalnih poteh. Poklic, za katerega pred zaposlitvijo ni potrebno opraviti pripravništva in celo tudi ne zaključiti izobraževanja – paciente bo namreč lahko obravnaval tudi kandidat za psihoterapevta. Prinaša torej najnižje mogoče standarde za samostojno delo s pacienti z duševnimi motnjami in financiranje teh storitev iz zdravstvene blagajne," so zapisali. 

Kot pravijo, je že prvemu predlogu zakona sledilo ustanavljanje študijev psihoterapije in psihologije na zasebnih visokošolskih zavodih. Nasprotniki zakona mu zato očitajo "kontaminiranost", ker je pri njegovi pripravi sodelovala specialistka psihiatrije Mojca Zvezdana Dernovšek. Ta je pozneje postala dekanja novoustanovljene zasebne Fakultete za psihoterapijo Nove univerze in se izločila iz delovne skupine. Predlog zakona pa je nato doživel več sprememb in varovalk. "Ista oseba je pretekli teden na skupščini Združenja psihiatrov Slovenskega zdravniškega društva javno glasovala za podporo stališču, da je zakon neprimeren in nevaren," so zapisali. 

Ministrico Valentino Prevolnik Rupel sprašujejo, zakaj še vedno "vztraja pri zakonu", ki mu v tej obliki nasprotuje velik del stroke in tudi številna društva bolnikov. 

"Opozarjamo, da je uvajanje psihoterapije, kot jo ureja ta zakon, neustrezna in škodljiva rešitev tako za preprečevanje kot za zdravljenje duševnih težav in motenj ter prinaša huda sistemska tveganja. Danes je odgovornost politike pozabljena. Politika očita zdravstvu, da ne poskrbimo ustrezno za mlade v stiski in politika ponuja rešitev – več takojšnje psihoterapije," so zapisali. "Kdo bo sprejel odgovornost za posledice napačnih zdravljenj, nepotrebnih zdravljenj, spregledanih stanj," se še sprašujejo v odprtem pismu.