Obnovljen most v Kranju naj bi odprli 8. marca

Pet mesecev je minilo od zaprtja mostu čez Savski otok v Kranju, ki je bil sicer nujno potreben obnove, a je postavitev zapore z danes na jutri, brez predhodnih obvestil in usmerjevalnih tabel, razburila veliko ljudi. Ti si zdaj lahko oddahnejo, saj vse kaže, da bodo vozniki že čez 14 dni lahko spet zapeljali čezenj.

Na Ministrstvu za infrastrukturo so namreč za 24ur.com potrdili, da dela potekajo skladno z noveliranim terminskim planom. "Sprostitev prometa je na mostu predvidena za 8. marec, če bodo to dopuščale vremenske razmere. Po sprostitvi prometa sledi še dokončanje del pod objektom, pospravljanje gradbišča in vzpostavitev okolice, priprava dokumentacije za pregled objekta predvidoma v prvi polovici maja 2019, nato sledi izvedba komisijskega pregleda in pridobitev dovoljenja za uporabo in projekt bo tako zaključen," so sporočili.

Tudi na občini so potrdili, da bo odsek ceste odprt predvidoma v drugem tednu marca in za zdaj vse poteka po načrtu.

Da bodo dela zaključena pravočasno, so sicer verjeli le redki, pogosto je bilo namreč slišati opazke, da je v Kranju več policistov, ki usmerjajo promet, kot delavcev na mostu.

Najbolj problematična je popoldanska konica

Da bi čim bolj omilili zastoje in pomirili živce voznikov, so policisti namreč ves ta čas usmerjali promet v križišču na Zlatem polju, krožišču pri Gorenjski banki in pod Jelenovim klancem, po potrebi pa tudi v okoliških križiščih na relaciji od Police pri Naklem do Labor.

Občina, policija in medobčinski inšpektorat so se odločili tudi, da za boljši pretok prometa po Koroški cesti v času rekonstrukcije mostu začasno ukinejo dva (manj frekventna) prehoda za pešce, in sicer na vrhu Jelenovega klanca ter ob krožnem križišču Koroške in Bleiweisove ceste na južnem kraku.

Ko so se poskusno za en dan umaknili iz križišč, je bil zastoj še bistveno večji, vključevanje vozil v kolone iz stranskih cest je bilo težje, promet je potekal še počasneje, opazno je bilo tudi več slabe volje med vozniki in nevarnih situacij, so nam sporočili.

Policisti so v konicah – tako jutranji kot popoldanski – še vedno prisotni na najbolj obremenjenih križiščih ali zelo blizu, da lahko hitro reagirajo na zastoj. "Najbolj problematična je popoldanska konica, ki traja od 14. in tudi do 18. ure v obeh smereh vožnje skozi Kranj, do zastojev pa prihaja tudi v jutranji konici," so povedali na Policijski upravi Kranj.

Upad prometa, zaprtja in odpuščanja v trgovskem centru

Zapora mostu in spremenjen prometni režim, ki omogoča dostop do trgovinskega centra Supernova le s spodnje strani, sta povzročila tudi visok upad prometa najemnikom trgovin in gostinskih lokalov pod mostom. Posledično so nekateri zaprli svoja vrata, drugi so bili prisiljeni odpustiti svoje zaposlene, tretji pa so bili v skrbeh, ali bodo sploh preživeli.

Na lastnika trgovskega centra – tedaj še Mercator – so zato poslali peticijo s pozivom po znižanju najemnin. Sprva niso prejeli nobenega odgovora, nato pa jim je Mercator le sporočil, da jim bo najemnino za čas sanacije znižal za 30 odstotkov.

Mercator in Supernova sta sicer prejšnji teden zaključila proces prodaje desetih trgovskih centrov v Sloveniji, med katerimi sta tudi Kranj Primskovo in Kranj Savski otok.

Most, ki je bil v zelo slabem stanju, zdaj dober za nadaljnjih 50 let

Most, ki je bil zgrajen leta 1970, še nikoli ni bil obnovljen, zato je bil nujno potreben obnove. Ni bil sicer na točki, da bi se lahko zrušil, imel pa je zelo slabo konstrukcijo, kar se je pokazalo, ko so ga odprli.

Obnova je zajemala zahtevna dela iz več faz, vključno z zamenjavo diletacij, stebrov in pilotov. "Glede na slabo stanje mostu se je projektant odločil, da mu spremeni cel statični sistem, da se zamenja t. i. Gerberjev nosilec in se naredi nova podpora. Novi podporni stebri so že narejeni, tako da bo prečno kompletno izsekan beton in v tem času se nikakor ne bi mogli voziti po njem. Pod objektom bodo nalepili karbonske lamele, ki povečujejo nosilnost objekta, ki pa se morajo namestiti takrat, ko je most razbremenjen, torej ko je z njega odstranjen asfalt, robniki, pločniki ... Ko se to znova obremeni, se lamele aktivirajo in dosežejo nosilnost," je konec septembra pojasnil Davorin Ružič iz Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo (DRSI). Na vprašanje, ali je popolna zapora mostu res potrebna, je odvrnil, da bi "polovična zapora pomenila le to, da bi dela trajala še enkrat dlje."

Ob očitkih, kako malo delavcev je na mostu, je nadzornik del Ivo Jereb novembra pojasnil, da delajo vsak dan, v skladu s pravili, in da ni nikogar, ki bi "zabušaval". Gre za sanacijo in ne gradnjo novega mostu, kar zahteva svoj čas in določeno sosledje faz, je poudaril. "Morali smo razbremeniti celo ploščo, odstraniti asfalt, da smo prišli do zgornje cone armature, izkazalo se je tudi, da zgornji zaščitni beton ni bil v zadostni debelini. Zgornja ravnina plošče torej ni ravna, kot če bi delali nov most, zato delamo filigransko, polje po polje. To delata po dva delavca spredaj in dva zadaj, ne gre tako, da bi bilo na mostu 50 ljudi in vrtalo. Vprašali so nas tudi, ali morda ne bi bilo bolje zgraditi kar novega mostu. Ne, saj bi ta stal pet milijonov evrov in gradili bi ga dve leti," je pojasnil.

Vrednost investicije je sicer ocenjena na milijon evrov, izvajalec del je družba Marko Mark Nival. Po prenovi bo most primeren za vožnjo še nadaljnjih 40 do 50 let.