Delavci iz Anhovega v bran cementarni, nevladniki pozivajo k sprejetju novele

V Državnem zboru je potekala tretja obravnava predloga novele zakona o varstvu okolja. Predlog novele, ki so ga v DZ septembra lani s podpisi volivcev vložile nevladne organizacije, med drugim določa, da bo morala vlada za naprave za sosežig, kot je cementarna Salonit Anhovo, z namenom zmanjšanja znatnega tveganja za zdravje ljudi in okolje določiti tako stroge mejne vrednosti, kot so določene v zaključkih o najboljših razpoložljivih tehnologij (BAT) za sežig (razen če zaključki o BAT za naprave za sosežig določajo strožje mejne vrednosti).

Upravljavci naprav za sosežig bodo morali obratovanje naprav z okoljevarstvenim dovoljenjem v delu, ki se nanaša na strožje mejne vrednosti emisij, uskladiti v štirih letih od njegove pravnomočnosti. Nove zahteve glede monitoringa pa bodo morale biti prvič izpolnjene najpozneje v šestih mesecih od pravnomočnosti okoljevarstvenega dovoljenja.

Zaposleni s protestom opozorili o potencialni škodi za podjetje

Nekaj deset zaposlenih v Salonitu Anhovo se je zato danes znova zbralo na protestnem shodu v Ljubljani, s katerim so pred začetkom obravnave izrazili nasprotovanje noveli zakona o varstvu okolja. Kot so poudarili udeleženci protesta, jih je na ulico pripeljala "borba za ohranitev delovnih mest in najboljše cementarne v širši regiji".

"Odločevalce želimo opozoriti, da bodo s sprejetjem take novele povzročili nepopravljivo škodo tako podjetju Salonit Anhovo kot našim družinskim članom, saj bomo ostali brez kakovostnih delovnih mest v Soški dolini. Ta bo postala dolina duhov, Slovenija pa bo ostala brez strateške surovine – cementa," so med drugim opozorili. 

Predstavnica sveta delavcev v cementarni Tereza Pahor je v svojem nagovoru izpostavila, da zaposleni v Salonitu Anhovo že dlje časa niso slišani. Po njenih besedah je najbolj kritična zahteva iz predloga zakona ta, da bi morale biti mejne vrednosti izpustov za cementarne tako stroge, kot so določene v zaključkih o najboljših razpoložljivih tehnologij (BAT) za sežigalnice. "Dopolnila, ki so bila pozneje vložena oziroma podtaknjena, so takšna, da je vse skupaj postalo tehnološko neizvedljivo, saj na svetu še ni preizkušenih tehnologij, ki bi v cementarnah zagotovile te pogoje," je dejala. 

Do predvidene zaostritve zahtev glede izpustov iz naprav za sosežig je bil kritičen tudi direktor proizvodnje v Salonitu Anhovo Sven Božič. Po njegovih pojasnilih v cementarni ne nasprotujejo zaostrovanju okoljskih standardov, saj so tudi sami predlagali spremembo okoljevarstvenega dovoljenja, na podlagi katerega bi zaostrili pogoje za delovanje obrata. "Smo pred naslednjim investicijskim ciklom, v okviru katerega bi umestili naprave za čiščenje dimnih plinov, s katerimi bi lahko glavne emisije več kot prepolovili, ampak to še vedno ni dovolj," je podčrtal.

Zagovorniki predloga novele o varstvu okolja: DZ tehta med zdravjem in dobički

Predlog novele zakona o varstvu okolja so lani jeseni v parlamentarni postopek vložili v društvu Eko Anhovo in dolina Soče ter Inštitutu 8. marec, kjer si želijo zvišanja standardov za sosežigalnice na raven tistih, ki veljajo za sežigalnice. Pri tem niso skrivali dejstva, da so predlagane spremembe uperjene predvsem zoper cementarno Salonit Anhovo, kjer sosežig odpadkov služi za proizvodnjo cementa.

"Posebej poudarjamo, da predlog novele zakona o varstvu okolja ni prvi poskus spremembe izjemno diskriminatorne in krivične zakonodaje, ki prebivalce, ki živimo v okolici obratov za sosežig, postavlja v položaj tretjerazrednih državljanov. Naprave za sosežig odpadkov lahko povsem legalno in bistveno bolj obremenjujejo okolje, kot lahko to počnejo specializirane sežigalnice odpadkov," so v današnjem sporočilu za javnost pojasnili v društvu Eko Anhovo in dolina Soče.

Kot so izpostavili, je to, da v Sloveniji še vedno obstajajo območja, kjer je zdravje prebivalcev podrejeno interesom tujega kapitala, povsem nedopustno. "Temu je treba nemudoma napraviti konec in omogočiti enake pogoje za zagotavljanje zdravega življenjskega okolja vsem ljudem, ne glede na kraj njihovega bivanja," so navedli.

Spomnili so še, da je tudi zdravniška stroka odločevalce že večkrat pozvala, da je treba mejne vrednosti izpustov škodljivih emisij postaviti po meri zdravja ljudi in ne v korist industrijskih onesnaževalcev.

V nevladni organizaciji Eko krog, kjer so pred leti bili podoben boj zaradi sežiganja odpadkov v družbi Lafarge Cement, so se v današnji izjavi za javnost strinjali, da bodo poslanci tehtali "med zdravjem ljudi in okolja ter dobički lastnikov". "Glas poslancev proti znižanju mejnih vrednosti emisij nevarnih snovi bi pomenil zavestno podporo dobičku cementarne na račun obolevanja in umiranja ljudi, ki tam živijo. Dobički bi padli v žepe lastnikov, dolgoročni stroški pa slovenski zdravstveni blagajni," so ostri.

Odzvali so se tudi na ponavljajoče se proteste zaposlenih v Salonitu Anhovo zoper predlagano novelo, ki trdijo, da tehnologije, ki bi to omogočale, ne obstajajo, in bi posodobitev zakonodaje vodila v njeno zapiranje. "V Eko krogu vemo, da so delavci žrtve umazane igre lastnikov cementarne. Tehnologije čiščenja dimnih plinov obstajajo, že nekaj let jih uvajajo na Kitajskem in v Evropi. Celo sama cementarna je še pred kratkim trdila, da izpuste nevarnih snovi lahko ustrezno omeji. Zdaj so se očitno odločili, da v čiščenje dimnih plinov ne bi vlagali, dobiček bi raje ohranili za lastnike," so zatrdili.

"Očitno se cementarna v Anhovem predlagane zaostritve nadzora zelo boji. Preglednejše poročanje namreč zmanjša možnosti zavajanja o količinah v okolje izpuščenih onesnažil," so še zapisali. 

Poslanci bodo o noveli dokončno odločali v četrtek, ko je na sporedu glasovanje o spremembah zakonodaje.