Slovenija

'Delavci neradi o tem govorijo, delodajalci pa se ne zavedajo problema'

Ljubljana, 10. 10. 2024 08.22 | Posodobljeno pred 31 dnevi

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min
Avtor
Karmelina Husejnović
Komentarji
49

Zaposleni odrasli preživijo na delovnem mestu več časa, kot ga porabijo za katero koli drugo dejavnost v svojem življenju. In medtem ko je zaposlitev na splošno pozitivna za duševno zdravje, saj posamezniku omogoča preživetje, finančno varnost in tudi uresničevanje osebnih ciljev in poslanstva, pa je pogosto lahko tudi vir stresa in duševnih stisk. Kako prepoznati, da se nekdo spopada z duševno stisko na delovnem mestu in kako ukrepati?

"Eno tretjino dohodka je delodajalec želel plačevati na roko, da je sam plačeval manj prispevkov. Do zaposlenih je bil lahko zelo nespoštljiv, obrekljiv, eno sodelavko je celo nosečo odpustil." 

To je le ena od mnogih resničnih mikrozgodb, ki so jih zbrali v okviru raziskave Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) o duševnih stiskah na delovnem mestu. Zgodba razkriva kar nekaj dejavnikov, ki lahko zaposlenim povzročajo duševne stiske. Med njimi je vsekakor tudi nepošteno oziroma premajhno plačilo. "To je eden od psiho-socialnih dejavnikov tveganja: sistem nagrajevanja. Če ima delavec občutek, da je v svoje delo vložil več truda, kot je bil potem za to plačan, začne razvijati občutke stresa," pojasnjuje Maja Petrovič Šteblaj, podpredsednica Združenja Medicine dela prometa in športa. 

Dobra tretjina slovenskih delavcev poroča o izpostavljenosti škodljivim tveganjem za duševno zdravje.
Dobra tretjina slovenskih delavcev poroča o izpostavljenosti škodljivim tveganjem za duševno zdravje. FOTO: Shutterstock

Po podatkih Eurostata je leta 2020 malo manj kot polovica zaposlenih v EU (44,6 odstotka) v starostni skupini 15–64 let poročala, da so pri delu izpostavljeni škodljivim tveganjem za svoje duševno zdravje. Med slovenskimi zaposlenimi je bilo takšnih dobra tretjina oziroma 35,8 odstotka zaposlenih, so izpostavili na NIJZ. 

"V enem izmed pogovorov, ko sem izrazil, da sem že nekoliko utrujen (po cca petih mesecih), saj delam tudi do 14 ur na dan, mi je direktor brez težav povedal, da jaz 14-urnega delovnika še nisem imel v življenju – da ga 'še nisem videl'."

V tej mikrozgodbi lahko zaznamo preobremenjenost, izčrpavanje delavcev in nerazumevajoč odnos delodajalca do stiske zaposlenega. V tako nezdravem delovnem okolju lahko tudi najbolj zdravi zaposleni telesno in duševno trpijo. 

Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) v raziskavi ugotavlja, da je 51 odstotkov anketiranih izpostavljenih močnim časovnim pritiskom in preobilici dela, na ravni EU pa 46 odstotkov. 22 odstotkov anketiranih poroča o slabi komunikaciji in sodelovanju v organizaciji, na ravni EU pa 26 odstotkov. O pomanjkanju avtonomije ali vpliva na tempo dela ali delovni proces poroča 18 odstotkov, o nasilju ali verbalni zlorabi s strani tretjih oseb 14 odstotkov, o nadlegovanju in trpičenju pa poroča devet odstotkov anketiranih.

Kako prepoznati duševno stisko pri zaposlenem?

Duševnega zdravja se še vedno drži stigma, opozarja Petrovič Šteblajeva. "Delavci neradi o tem govorijo, delodajalci pa se ne zavedajo problema. Pogosto izpostavljajo problematičnega delavca, lahko je pa za to problematiko bolezen," meni. Mnogi se na delovnem mestu slabo počutijo in doživljajo številne duševne stiske, pogosto se soočajo tudi z epizodami depresije in tesnobe. To pa lahko negativno vpliva na njihovo produktivnost. 

Stres na delovnem mestu
Stres na delovnem mestu FOTO: Shutterstock

Na katere znake moramo biti pozorni, ki lahko nakazujejo, da ima zaposleni duševno stisko? "Pri osebi se spremeni mišljenje, vedenje in funkcioniranje. Delavec lahko začne negativno razmišljati, spremeni se obnašanje, lahko postane agresiven, pogosteje odhaja na cigaret, lahko si začne grizti nohte. Skratka, njegovo vedenje se spremeni. Začne zamujati v službo, lahko ni več tako urejen, kot je bil v preteklosti. Spremeni pa se tudi funkcioniranje, lahko opazi težavo pri koncentraciji, spominu, težje opravlja naloge, ki jih je prej z lahkoto reševal. In delodajalec je prvi, ki lahko te spremembe zazna. Zato je tudi delodajalec tisti, ki bi moral prvi odreagirati," je prepričana Ditka Vidmar, vodja skupine za duševno zdravje aktivnih na trgu dela pri Nacionalnem programu duševnega zdravja (Program Mira, NIJZ).

"Patronažna medicinska sestra je zaradi težav po preboleli bolezni covid-19 imela kar nekaj težav z dihanjem. Težje je opravljala terensko delo, fizično je zmogla manj, težko je hodila po stopnicah. Dlje časa o težavah ni želela spregovoriti. Bila je v hudi stiski in telesno izčrpana. Sodelavke in vodstvo ustanove so se povezali in organizirali delo ter postopke tako, da je bila patronažna medicinska sestra razbremenjena."

Kakšen je trend glede duševnih stisk pri zaposlenih, težko govorimo, saj konkretnih primerljivih podatkov o tem ni. Lahko pa izhajamo iz podatkov o bolniškem staležu. "Glede na to, da bolniški stalež zaradi težav z duševnim zdravjem narašča, se pričakuje, da imajo delavci na tem področju kar nekaj težav," pravi Petrovič Šteblajeva. To sicer lahko pripišemo tudi dejstvu, da tako zdravstveni delavci kot sami zaposleni duševne težave vse bolje prepoznavajo. 

Čas je, da damo prednost duševnemu zdravju na delovnem mestu. To je slogan letošnjega svetovnega dneva duševnega zdravja, ki ga obeležujemo 10. oktobra. 

Vzpodbudno je, da se o tem vse več govori in tudi vse več delodajalcev svoj vodstveni kader izobražuje o duševnem zdravju na delovnem mestu. "Delodajalci oziroma vodstveni delavci v delovni organizaciji so tisti, ki so zgled s svojim vedenjem, svojim odnosom do duševnega zdravja, svojim zdravjem. Delodajalci so tudi tisti, ki so odgovorni za prepoznavanje psiho-socialnih tveganj in za njihovo obvladovanje. Oni so tisti, ki potrebujejo znanja in ki lahko ta znanja, karierni razvoj, omogočajo tudi zaposlenim. Zadnja stvar, ki jo omenjajo tudi smernice Svetovne zdravstvene organizacije in je zelo pomembna, je ta, da so delodajalci tudi tisti, ki lahko podprejo zaposlene, ko se po neki daljši bolniški vračajo nazaj na delo in lahko prilagodijo razmere pri delu na način, da jim omogočajo, da svoje delo potem dobro opravijo," pravi Vidmarjeva.

Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije breme težav v duševnem zdravju zaposlenih znaša na letni ravni okrog 930 milijard evrov. Raziskave pa kažejo, da se za vsak evro, vložen v programe za krepitev duševnega zdravja na delovnem mestu, pričakuje povratek približno štirih evrov v obliki večje produktivnosti in zmanjšanja stroškov, povezanih z bolniško odsotnostjo, fluktuacijo zaposlenih ter zdravstvenimi stroški. Mnogi delodajalci se tako že dobro zavedajo, da skrb za duševno zdravje na delovnem mestu koristi ljudem, delovnim organizacijam in tudi družbi.

KOMENTARJI (49)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Prowler
12. 10. 2024 12.45
+1
Noro razmišljanje o predolgem delovnem času 8 ur. Kakšna pa je efektivnost? Za 4 ure, za 5 ur, za 6 ur? Več že itak ni. No in sedaj hipotetično skrajšamo delovni čas na 4 ure. Boste učinkoviti 4 ure 100%. Kako boste plačani pri vaši učinkovitostio za 4 ure? Bo to dovolj za vse vaše potrebe. Bodo smetarji , ki delajo 8 ur pospravili smeti za vami v pol delovnega časa. Bodo zdravniki delali samo pol časa in boste prišli na vrsto samo na onem svetu? Bodo kmetje pustili živino lačno? in kaj boste delali v teh dodatnih prostih urah. Čepeli še 4 ure več na telefonu in posledično se vam bo zmešalo še bolj kot se vam je že z takimi idejami. Ni čudno, da se je psihično stanje zaposlenih poslabšalo, ker se kurite med sabo, kakšni reveži ste in kako ste pregoreli. Imam srečo, da sem mladost preživel v drugačnih časih, ob drugačnih vrednotah. Da so me starši naučilo kako preživeti in ne samo jamrati. Da sem s svojim poštenim delom vedno dovolj zaslužil (nisem obogatel in nisem revež) in po 40 letih dela še vedno pridem z veseljem v službo, delam kar znam in prenašam svoje znanje na mlade in mi 8 ur mine kot blisk. In noben moj sodelavec (50 nas je) ni pregoret, saj delamo z veseljem in ponosni smo na naše produkte. Še vedno imam čas za družino, hobije in moja privatna opravila. Ne rabim psihoterapevta, saj sem z vsem (no 90% 😊 ) zadovoljen. Nisem obremenjen z tem kaj bo jutri. Jutri bo samo nov izziv, ki me bo zaposlil in rešil ga bom kot vedno. Če se moram odklopit se vsedem na kolo (ne električno!) in odpeljem obveznih vsaj 50 km in in uživam v tem. Rečem vam: življenje je lepo in vsak živi takšno, kot si sam izbere. Ampak včasih je za to treba kaj narediti. Predvsem pa se ne smiliti samemu sebi.
sektor1
10. 10. 2024 16.21
+3
Predvsem so v stresu tisti ki izkoriščajo bolniške in zase mislijo da so najboljši.... a totalno nezanesljivi. Pa bog ne daj da takemu kaj rečeš, prec mobing pa jokanje.
ap100
10. 10. 2024 16.13
+2
z stisko na delovnem mestu se ukvarjajo predvsem tisti ki nimajo dela in ne vedo jasno zakaj so sploh tam
bandit1
10. 10. 2024 14.53
+3
Kakšni mehkužci so današnji delodajalci. Zaradi stresa 4 x na jadranje po 14 dni, 2 x na Maldive, ITD.
Rafael Kramar
10. 10. 2024 15.11
+1
Delodajalcu, ki je ob vseh teh sindikaliziranih hipohondrih sposoben iti na jadranje in na Maldive, samo kapa dol...
Kollerik
10. 10. 2024 16.08
+2
To me spominja na ono Grunfovo iz nesmrtnega Alana Forda: radnici se bune, samo bogataši so tiho in trpijo
prince of persia
10. 10. 2024 14.05
-1
Kako lahko ena medicinska sestra skrbi za 20 ali več pacientov? To kar govorijo v članku se jim dogaja pred nosom...ukrepov pa ni.
Rafael Kramar
10. 10. 2024 14.29
+2
20 pacientov na šiht je preko 20 minut za vsakega! Kaj bi še rad, zaboga...
Rafael Kramar
10. 10. 2024 13.56
+4
Kakšni mejkužci so to današnji delavci. Še ne dolgo nazaj smo po osmih urah tapravega dela, delali še cele popoldneve, ali za dodaten denar, ali za bajto, ali pa, da se je kaj za jest pridelalo doma. Pa ni bil noben psihično pohabljen ali izgorel. Zvečer je šel dec komot še na par špricerjev v bife. Ne pa tele današnje monice pocukrane, ki mora zaradi osem urnega delovnika na bolniško...
94001
10. 10. 2024 15.13
+1
Res je, Kramči. Samo odnosi in način dela je bil pa definitivno drugačen in dobil si pošteno plačano. Danes si car, če zdržiš 8 ur. V mojih letih to vidim.
Claus
10. 10. 2024 13.32
+5
Efektiva končanih nalog bi bila enaka, če bi delovni dan trajal 6 ur. Če pa bi omejili surfanje po netu na telefonih in računalnikih , bi se pa še povečala
Verus
10. 10. 2024 13.26
+4
Ljudje jaz res ne vem kaj ste vsi jezni? 2400 POVPREČNA PLAČA v državi. 30 000 stanovanj, baje je milijon služb in rekordno nizka brezposelnost, če ste pa brez službe ste takoj na vrsti, da ne dobite odgovora na poslano prijavo. Vse je krasno in še na deževen dan nam sonček sije. POGLEJTE MOJE NAPOVEDI o podjetjih. Evo še ena - naslednji teden ŠE ENO podjetje v stečaj in 250 ljudi ne ve kam. Ampak vse je krasno. Poglejte v nebo, kako padajo M&M bonboni točno v tisti barvi, ki je vam všeč. Top je v Sloveniji. živimo nepozabno. Sam žur.
Verus
10. 10. 2024 13.28
+3
Zdaj pa šport - Roglič je gonil bicikel. Je3esh težave in zbiranje donacij za otroke, važno da je dončič vrgu trico in nek model gonil bajk ;) 45minutni prispevek še nocoj. O dončiču in rogliču, ne o donacijah, da ne bo pomote. Si ne želim, da bi bili hudi name, zato popravljam navedbe.
DR. RNR
10. 10. 2024 12.43
+4
Primitivna civilizacija. Zasluzek opravicuje dejanja. Pod pretvezo karijere gnara. Malo jih goji clovesko stran in zivijo z naravo. Pa mamo nori svet.
Uškakola
10. 10. 2024 12.31
+4
Za javni sektor velja, da komaj čakajo da gredo ( na delovno mesto, dela tako nimajo.. ) da se spočijejo, sploh pa ŠTRUDLOVI, ki so kar 200 dni na riti doma, razen žuljev na riti, porjavele kože od sonca, ter par kil preveč.. jim ni hudega..
Jože50
10. 10. 2024 12.30
+13
Štiridest let sem pustil v firmi,kaj naj vam rečem, samo to da imam občutek kot da smo potrošni material.Ko se peljem mimod bivše firme se ozrem na njo samo zaradi tega da ne pozabim kje sem pustil 80% življenja,gospodje to vam je kruta realnost.
mackon08
10. 10. 2024 15.20
Jože50 jaz srm menjal 7 služb v življenju ne pa jamral v enem kot ti. V vsakem je bil nov zagon.
Blue Dream
10. 10. 2024 12.10
+7
8h je enostavno prevelik kos torte življenja.Mislim da bi se zdravstevno stanje marsikomu izboljšalo če bi bil tedenski delavnik 30 ur naprimer. Tako pa gre za prostovoljno suženjstvo ker si plačan ravno toliko da naslednji dan ponovno prideš na delo za 8 h
Blue Dream
10. 10. 2024 12.12
+7
In potem imaš plačo odmerjeno da dobiš ravno prav za vse življenske stroške. Človek pa potem ne vidi smisla v tem životarjenju iz tedna v teden v pričakovanju naslednjih par dni dopusta ki bodo čez tri mesece
Blue Dream
10. 10. 2024 12.24
+6
8 urni delavnik so v praksi prvič uvedli leta 1840 na Novi zelandiji in potempostopoma tudi drugjepo svetu.Prej je bil delavnik tudi do 15ur. Menim da je že čas za spremembo tega 8 urnega delavnika
SAMO JEZNI
10. 10. 2024 11.24
+8
Če delodajalec ni sposoben dostojno plačati delavca, naj zapre štacuno, ne pa da dela nelojalno konkurenco ostalim firmam. Tisti, ki najbolj podlo izkoriščajo delavce se bodo tukaj prepoznali in bodo prvi, ki se bodo oglasili, tak to je, ko se v špegl pogledaš.
Flame
10. 10. 2024 10.49
+6
Človek žrtvuje zdravje, da bi zaslužil denar. Nato žrtvuje denar, da si povrne zdravje. Skrbi za prihodnost kolikor more in s tem ne uživa sedanjosti. In tako ne dobi swdanjosti niti prihodnosti. Živi kot, da nikoli ne bo umrl, potem človek umre, in v resnici nikoli ni živel. To je kruta resnica, kako živimo. Le tisti ki gledajo v svoj žep ne bojo nesli nič seboj...
bandit1
10. 10. 2024 10.10
+5
Pridem v trgovino in tam kjer so bile prej navadne blagajne sedaj stojijo 4 samoplačniške blagajne. Kaj ste odpustili 4 delavce? Iz principa ne grem na te blagajne, čeprav me gospa ki za to skrbi pošilja tja in mi nudi nasvete. Raje čakam 5 minut v vrsti da pridem k blagajničarki ali blagajniku ki tam dela.
bandit1
10. 10. 2024 10.11
+8
Pa še nekaj cena izdelka je enaka, le da si sam kasiram, spustite ceno za samokasiranje pa bodo ljudje šli na te blagajne.
Janik1111
10. 10. 2024 09.54
+17
Vsak delovni dan skrajšuje življenje za 8h.
BrkoBrki?
10. 10. 2024 09.50
+10
Najbolj žalostno je to, da ko na koncu pride do zdravstvenih težav, se te delodajalec raje znebi, kot pa da bi ti pomagal. Saj vemo, delodajalci rabijo "zanesljive ljudi", dejansko pa smo vsi v P ravno zaradi pogojev dela, ki jih imamo v službah
zdravkob
10. 10. 2024 09.44
-5
Za delo moraš biti psihično sposoben. Danes pa so ljudje zmedeni, brez temelja, vsaka malenkost jih vrže iz tira. Ateizem žanje svoje duše.
Kollerik
10. 10. 2024 09.49
+0
Zato pa so verni tam po cerkvah pridi do amena. Na jeziku.
Kollerik
10. 10. 2024 16.05
Verus
10. 10. 2024 09.41
+15
Poznam cloveka, ki mu je zena umirala v bolnici zaradi tumorja. Seveda se je to poznalo na njegovemu delu (nezbranost, padec produktivnosti) in delodajalec mu je dal odpoved. Kaksen teden dni kasneje pa je še žena umrla.
KVAJSTABO
10. 10. 2024 09.38
-11
Delavec oddela svoj delovni čas in gre. 8 ur. Seveda v teh osmih urah se zgodi... dela se cca 1 debelo uro, potem kavica... potem pol ure malica... pol pa še ene 3x pavza... Ni hudga. če pa se ti neda priti pa zjutraj pokličeš šefa ali mu že zvečer napišeš sms, da te nekaj zvija in te NI v službo. Šef se bo že znašel... bo on delal namesto mene, vse obvlada, saj itak dela vsak dan do noči... in dlje, če je treba robo dostaviti do dogovorjenega roka. Simpl.
Kollerik
10. 10. 2024 09.52
+10
Simpl zato, ker gre za mizerne plače! Balkanci smo na žalost še daleč od avstrijcev. Ti bom iz prve roke povedal. Prvo plačaj človeka, kot je treba in če je taprav, ti bo naredil še več! Simpl.
PomisliNaSonce
10. 10. 2024 09.59
+5
Ne to pa ne. Samo denarno podrejanje pa obvladajo u nulo...pol se pa čudijo, zakaj je škoda na trgu dela cse večja. Vse večja luknja delovnih veščin in vneme...saj rušite sami trg z podcenjevanjem. Na koncu pa uničite še ljudi
sp9s
10. 10. 2024 11.03
+4
pa ti opisuješ delo v pisarni. pri vseh ostalih je daleč od tega