Agonija slovenskega delavca: obtičal v Berlinu brez denarja za hrano in pot domov

"Prosim vas za pomoč. Sem v Berlinu, kamor nas je poslalo slovensko podjetje, ki se ukvarja z zaključnimi deli v gradbeništvu. Čakam na denar za poplačilo. Delodajalec trdi, da sem že vse dobil, da naj izginem iz stanovanja. Nimam denarja za hrano, ne za pot nazaj v Slovenijo," v pozivu na pomoč piše slovenski delavec, ki je nasedel obljubam slovenskega delodajalca in odšel na gradbišče v Berlin, zdaj pa ostal praznih rok.

Na inšpektoratu za delo pojasnjujejo, da sicer zoper podjetje, ki je napotilo delavca v Berlin, še niso prijeli prijave, so pa seznanjeni, da se tudi takšni primeri žal dogajajo. Delavec, ki prosi za pomoč, pravi, da mu je delodajalec zagrozil, da mora vsem govoriti, da je denar dobil, drugače se mu bo kaj hudega zgodilo. Podobnim grožnjam so izpostavljeni tudi drugi delavci, zato je verjetno tudi tako malo prijav.

Na inšpektoratu so zaznali številne kršitve pravic delavcem, ki so napoteni na delo v tujino, v večini primerov pa gre predvsem za delavce v dejavnosti gradbeništva in cestnega tovornega prometa, ki jih delodajalci - družbe, registrirane v Sloveniji, ki opravljajo svojo dejavnost v tujini - napotujejo na delo v države članice EU. Večina kršitev se nanaša na plačilo za delo. "Delodajalce, pri katerih ugotovimo kršitve, skladno s svojimi pooblastili in pristojnostmi tudi sankcioniramo," odgovarjajo na inšpektoratu. Vprašanje pa je, koliko kršitev je dejansko ugotovljenih, če se jih delavci bojijo prijaviti.

Delavcu mora delodajalec omogočiti vrnitev v domovino

Na inšpektoratu delavce pri sklepanju pogodb o zaposlitvi opozarjajo predvsem, da preverijo zahteve, ki jih mora v skladu z zakonom o delovnih razmerjih izpolniti delodajalec pri napotitvi delavca na delo v tujino. Ta zakon določa, da lahko delodajalec v skladu s pogodbo o zaposlitvi začasno napoti delavca na delo v tujino. Delavec lahko odkloni napotitev v tujino, če obstajajo opravičeni razlogi. Če pogodba o zaposlitvi ne predvideva možnosti dela v tujini, morata delodajalec in delavec skleniti novo pogodbo o zaposlitvi, opozarjajo na inšpektoratu za delo.

Pogodba o zaposlitvi, če je delavec začasno napoten na delo v tujino, mora vsebovati še določila o trajanju dela v tujini, praznikih in dela prostih dnevih, minimalnem letnem dopustu, višini plače in valuti, v kateri se izplačuje, dodatnem zavarovanju za zdravstvene storitve v tujini, drugih prejemkih v denarju ali naravi, do katerih je delavec upravičen za čas dela v tujini, načinu zagotavljanja in uresničevanja pravic v zvezi s plačilom za delo in drugimi prejemki, ki so v skladu s predpisi države, v kateri se delo opravlja, zagotovljeni drugače, vendar najmanj v obsegu, kot ga zagotavlja ta zakon oziroma ugodneje. Prav tako mora pogodba vsebovati tudi vse o pogojih vrnitve v Slovenijo. "Zelo pomembno je, da mora delodajalec zagotoviti delavcu po prenehanju opravljanja dela v tujini vrnitev v Slovenijo. Če tega ne stori, mu grozi globa od 1500 do 4000 evrov," dodajajo na inšpektoratu.

Sindikat: delavec naj poišče pomoč nemškega sindikata

Da je takšnih ogoljufanih delavcev, ki ostanejo v tujini brez vsega, tudi brez denarja za pot domov, vedno več, opozarjajo tudi na ZSSS. Marko Tanasić delavcem, ki so se znašli v takšni stiski v Berlinu, svetuje, da se obrnejo na berlinsko predstavniško nemške sindikalne centrale DGB Bezirk Berlin-Brandenburg oziroma na Vladimirja Bogoevskega. Ta jim bo pomagal, da spišejo zahtevo za povračilo denarja, opozarja Tanasić, delavec pa naj s seboj prinese seznam ur, ki jih je opravil za svojega delodajalca. Ker gre za dejavnost gradbeništva, mu bo sindikat lahko pomagal, saj gre za verižno odgovornost, pojasnjuje Tanasić. To pomeni, da odgovornost nosi tudi podjetje, ki je prvo v verigi. Ker gre običajno za velika gradbena podjetja, za katera je slovensko podjetje zgolj eden od številnih podizvajalcev, bo nemški sindikat pritisnil na naročnika in od njega izterjal poplačilo sredstev.

Država dopušča poslovanje sumljivim podjetjem

A tudi ta postopek traja in ta čas se mora delavec znajti brez vsega v tujini. Goran Lukič z ZSSS je ob primeru delavca, ki nam je pisal za pomoč, ostal brez besed. Zgrožen je nad tem, kako malo je vredno človeško življenje in kako lahko neko podjetje na tako nizkoten način izkorišča ljudi. Problem je, ker se pri nas ne preverja podjetij. Ker podjetja, kot je v tem primeru, lahko poslujejo in napotijo delavce v tujino, pa sploh ne bi smela poslovati, je jasen Tanasić.

Na inšpektoratu sicer z namenom bolj učinkovitega odkrivanja in preprečevanja kršitev ter ukrepanja pri svojem delu sodelujejo tudi z drugimi državnimi organi in z različnimi mednarodnimi organi, predvsem z drugimi inšpekcijskimi organi držav članic EU v segmentu napotenih delavcev, in sicer v okviru sistema IMI. Gre za spletno aplikacijo, ki nacionalnim, regionalnim in lokalnim organom EU omogoča hitro in preprosto medsebojno sporazumevanje. S področja inšpektorata za delo je sistem IMI vzpostavljen za napotene delavce, namenjen pa je nadzoru nad izvajanjem direktive o napotitvi delavcev na delo v tujino.

Potrebna je sprememba zakonodaje

A tudi na inšpektoratu za delo opozarjajo, "da za dejansko reševanje oziroma preprečevanje tovrstnih kršitev oziroma zlorab zgolj aktivnosti inšpektorata ne zadoščajo, zato bodo potrebne predvsem sistemske rešitve." Od države pričakujejo, da bodo eno takšnih rešitev prinesle predvidene spremembe zakona o gospodarskih družbah, ki jih pripravlja ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, po katerih med drugim delodajalec, pri katerem so bile ugotovljene kršitve glede plačila za delo, ne bo mogel ustanoviti nove družbe.

Na naslovu podjetja registriranih več kot 300 podjetij

Preden se odločite, da odidete na delo v tujino, je morda priporočljivo, da poskušate stopiti v stik s katerim od delavcev, ki že delajo pri vašem potencialnem delodajalcu, mogoče tudi s predstavniki sindikatov. Prav tako lahko na straneh Zavoda za zaposlovanje preverite, ali je vaš bodoči delodajalec v evidenci delodajalcev z negativnimi referencami.

Žal pa je vedno več takšnih podjetij, ki poberejo zaslužek, svojih delavcev pa ne poplačajo. V primeru, ki ga opisujemo, gre za podjetje, ki ima manj kot enega zaposlenega, kjer si direktorji podajajo kljuko, na naslovu podjetja pa je registriranih več kot 300 podjetij, od katerih je velika večina v rumenih in rdečih številkah.