Koalicijski partnerji naj bi se po nekaj pomislekih, kaj bi 16-odstotni dvig minimalne plače pomenil za javne blagajne in sveže prenovljeno plačno lestvico, vendarle sprijaznili z idejo ministra Luke Mesca, da neto minimalna plača prebije magično mejo 1.000 evrov.
A da 130-evrski skok ni dovolj, so danes opozorili v Delavski koaliciji. Kot je dejal predsednik Delavske svetovalnice, ki je del združenja sindikatov in civilnodružbenih organizacij Delavska koalicija, Goran Lukić, je prehrambena košarica referenčnega potrošnika kot prva komponenta izračuna minimalnih življenjskih stroškov povsem neživljenjska.
Izračun ne more biti realen, saj se je med letoma 2009 in 2025 izračunana vrednost mesečne prehrambene košarice zvišala zgolj za 53,10 evra, je poudaril. Ob taki vrednosti košarice ima potrošnik za enega od treh dnevnih obrokov na voljo 1,90 evra. "Sprašujemo se, kdo je ta referenčni potrošnik, ki se prehranjuje trajnostno in zdravo ter hkrati porabi zgolj 1,90 evra na obrok," je dejal.
Minister za delo bi moral zato po njegovih besedah minimalno plačo določiti pri 1107,50 evra neto, kolikor je 140 odstotkov trenutno izračunanih minimalnih življenjskih stroškov. Poleg tega bi morali zakonsko določiti vsakoletno izračunavanje minimalnih življenjskih stroškov, ki naj temelji na čim bolj realnih in aktualnih vhodnih podatkih.
Minimalna plača v višini 1000 evrov neto ne bo presegla praga tveganja revščine, je opozoril generalni sekretar Sindikata poklicnega gasilstva Slovenije David Švarc. "Vsi delavci bodo še naprej izkoriščani, če minister ne bo omogočil zakonsko določene možnosti, da minimalno plačo določi v višini 140 odstotkov minimalnih življenjskih stroškov," je dejal.
Da dvigu neto plače ne nasprotujejo, ponavljajo v obrtni zbornici. "Ampak naj to breme neto dviga prevzame država," opozarja predsednik Blaž Cvar.
Predsednik Sindikata kulture in narave Slovenije - Glosa Mitja Šuštar je dodal, da bi bilo tudi 1107,50 evra neto minimalne plače premalo za dostojno življenje, a zakon trenutno ne omogoča določitve višjega zneska. "Kar lahko minister stori v tem trenutku, je zvišanje minimalne plače na najvišji zakonsko dovoljen znesek. Naša stališča izhajajo iz dejanskega stanja in so podprta s strokovnimi argumenti," je poudaril.
Slovenija po besedah Mihe Blažiča iz Sindikata za ustvarjalnost in kulturo - Zasuk v zadnjih treh letih beleži rekordno visoko gospodarsko rast in rekordno nizko brezposelnost, a se obenem povečuje število prebivalcev na robu praga tveganja revščine. "Naj odločevalci poskusijo preživeti s 1000 evri neto na mesec," je pozval.
Urška Janžič iz Ekosocialistične iniciative Klas je opozorila na visoke prejemke nekaterih menedžerjev. "Mnogi svoje žepe polnijo z milijoni, zvišanju minimalne plače pa nasprotujejo," je dejala.
Aljaž Pevec iz študentskega društva Iskra pa je zvišanje minimalne plače izpostavil tudi z vidika usklajevanja minimalne urne postavke za študentsko delo. "Vse več je študentov, ki morajo delati za preživetje," je opozoril.
Po ministrovem predlogu bi minimalna plača letos za samsko osebo brez otrok in posebnih olajšav znašala 1000 evrov neto, kar je 113 evrov več kot zdaj. Delodajalci so do predloga kritični, saj da gre za nesorazmeren dvig, opozarjajo pa tudi na previsoko obdavčitev plač.
Končno odločitev mora minister sporočiti do konca januarja.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.