Delavska svetovalnica proti zaostrovanju nadzora nad bolniškimi

Hana Radilovič iz Delavske svetovalnice je na današnji novinarski konferenci poudarila, da vsi dodatni nadzori pomenijo tudi dodatno birokracijo, delo in stroške, saj jih mora nekdo opravljati. "Delavska svetovalnica je na strani bolnih ljudi, ki si ne zaslužijo dodatnih zaostrovanj. Tudi s terena ne vidimo potrebe po tem, vidimo pa interes delodajalcev, da zaostrujejo nadzor nad delavci," je poudarila.

Delodajalska združenja se po navedbah Radilovičeve v veliki meri sklicujejo na ugotovljene kršitve režima gibanja, ki jih Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) ugotovi v zanemarljivem odstotku. "Delodajalci nato trdijo, da je to znak, da ljudje niso zares bolni, da so to neupravičene bolniške, da bi jih morali poslati nazaj na delo. To ni res," meni.

Prepričana je, da je "izjemno nizek" odstotek ugotovljenih neupoštevanj pravil zdravnika manjše zlo. "Uresničuje pa se večje zlo, in sicer, da bodo bolni prisiljeni delati, da bodo preživetveno ogroženi, si ne bodo upali na bolniško in bodo ogrožali svoje zdravje, življenje in potencialno tudi varnost drugih," je poudarila.

Opozorila je, da ZZZS delavce pogosto prehitro pošilja nazaj na delo. Pri tem je dodala, da so večje zlo tudi kronične bolezni, ki nastanejo, ker ljudje delajo kljub bolezni oz. poškodbi. Opomnila je, da to vodi v večji dolgoročni strošek zdravstvene blagajne in povzroča večjo dolgoročno škodo delovnim procesom in delodajalcu.

Edina prednost, ki so jo v Delavski svetovalnici opazili v novem interventnem zakonu, je samodejno obveščanje zavarovancev o režimu gibanja, je dejala Radilovičeva.

Opozorila je, da delavci, ki so bolniško odsotni, odločbe ZZZS o podaljšanju bolniškega staleža pogosto prejmejo po zakonsko določenem osemdnevnem roku. Po izteku ene odločbe in preden prejmejo naslednjo se tako znajdejo "v luknji" med obema odločbama. Delavcem, ki se jim zdravstveno stanje ne izboljšuje, je svetovala, da o tem še pred iztekom odločbe obvestijo svojega osebnega zdravnika, ki nato lahko predlog za podaljšanje poda še pred potekom odločbe.

"V primeru, da se vam zdravstveno stanje ne izboljšuje, zadnja odločba pa vam je potekla, čim prej stopite v stik z delodajalcem," je svetovala. Delavce, ki se z izdano odločbo ne strinjajo, je opomnila, da se lahko v petih delovnih dneh od vročitve pritožijo.

Pritožba mora biti argumentirana z ustrezno zdravstveno dokumentacijo, kar pomeni tudi napotnice za specialistične preglede in izvide, je dejala. Priporočila jim je tudi, da natančno opišejo svoje delovne naloge in obremenitve na delovnem mestu.

Zakon o dodatnih interventnih ukrepih na področju zdravstva, ki so ga v sredo na redni seji potrdili poslanci, ZZZS podeljuje več pristojnosti pri nadzoru izvajalcev zdravstvenih storitev ter uvaja pravno podlago za določitev režima gibanja med bolniško odsotnostjo in laičnega nadzora.

Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Jasna Humar je v odzivu za medije pojasnila, da so v Sloveniji pravice do nadomestila v času bolniškega staleža relativno velike in da imajo vsi zagotovljeno plačilo med boleznijo. Po njeni oceni je zelo pomembno, da to ohranimo, kar je mogoče le z iskanjem in preprečevanjem zlorab.

"Ljudje, ki to zlorabljajo, v resnici zlorabljajo tako zaupanje zdravstvenega sistema kot tudi denar, ki ga celotna javnost in vsi mi zbiramo in prispevamo v to blagajno," je dejala. Po besedah Humarjeve nadzor ni namenjen tistim, ki bolniški stalež potrebujejo, temveč tistim, ki ga izkoriščajo, zato ni razloga, da ga bolni ne bi koristili. Na ministrstvu niso seznanjeni, da bi pri zavarovancih zaradi prehitro zaključenih bolniških staležev prihajalo do bistvenega poslabšanja zdravstvenega stanja, je dodala.

V primeru, da se zavarovanec in delodajalec ne strinjata z odločitvijo imenovanega zdravnika ZZZS o bolniškem staležu, imata na voljo pravno sredstvo pritožbe in potem tudi sodno varstvo, so v odzivu za STA zapisali na ZZZS. Najnovejši podatki za obdobje od januarja do oktobra 2025 kažejo, da je bilo 95 odstotkov vseh odločb izdanih v roku osmih dneh od prejema predloga imenovanemu zdravniku ZZZS, so dodali.