Kot izpostavljajo, je prehranska košarica referenčnega potrošnika, ki je prva komponenta izračuna minimalnih življenjskih stroškov, povsem neživljenjska. "Močno dvomimo, da je izračun realen, saj se je med letoma 2009 in 2025 izračunana vrednost mesečne prehranske košarice zvišala zgolj za 53,10 evra. Poleg tega košarica ni sestavljena iz živil, ki jih delavci dejansko uporabljajo, ampak iz seznama priporočenega vnosa hranil v skladu z načeli zdrave, uravnotežene in trajnostne prehrane, ki ga pripravlja Nacionalni inštitut za javno zdravje," so navedli. Sprašujejo se, kdo je referenčni potrošnik, ki se prehranjuje trajnostno in zdravo ter hkrati porabi zgolj 1,90 evra na obrok.
V Delavski koaliciji opozarjajo tudi na spornost druge komponente izračuna – porabe v gospodinjstvih, na podlagi katere se določi delež izdatkov za hrano in brezalkoholne pijače glede na ostale izdatke in s tem končni izračun minimalnih življenjskih stroškov.
"Kot opozarja že sam Inštitut za ekonomske raziskave, je ta delež izračunan na podlagi porabe v gospodinjstvih iz leta 2022, zaradi česar vhodni podatki nikakor niso merodajni – med drugim so tudi navade potrošnikov v tistem letu močno odstopale. Če poenostavimo: izračun minimalnih življenjskih stroškov temelji na sporni metodologiji in zastarelih oz. prenizkih podatkih o cenah," so poudarili.
Na ministrstvu za delo se po njihovih navedbah nedvomno zavedajo, da so izračunani stroški v višini 791,06 evra prenizki in ne upoštevajo resnične rasti draginje. V tej luči so izrazili presenečenje, da pristojni niso predlagali ustreznega dviga minimalne plače do 140 odstotkov tega zneska, kot dopušča zakon, ampak zgolj za 5,4 odstotne točke nad zakonskim minimumom. "Zgolj za toliko, da so prišli na okroglo število 1000 evrov, ki pa zaposlenim nikakor ne omogoča dostojnega življenja," so dodali.
V Delavski koaliciji ministra za delo pozivajo, da se za začetek določi nov neto znesek minimalne plače v višini 1107 evrov, kolikor je 140 odstotkov trenutno izračunanih minimalnih življenjskih stroškov. Zavzemajo se tudi za zakonsko določitev bolj pogostega oz. vsakoletnega izračunavanja minimalnih življenjskih stroškov, ki naj temelji na čim bolj realnih in aktualnih vhodnih podatkih.
Do predloga minimalne plače v višini 1000 evrov so bili ob njegovi predstavitvi sredi decembra kritični tudi v stranki Mi, socialisti, kjer predlagajo dvig minimalne plače na 1152 evrov neto. Do zneska, ki po njihovi oceni ustreza realnosti delavske draginje, so prišli na podlagi formule, ki upošteva nov izračun minimalnih življenjskih stroškov in maksimalno uskladitev z njimi, ob tem pa še gospodarsko rast (0,8 odstotka) in izredno uskladitev (3,3 odstotka), so tedaj pojasnili.
Prehrambena košarica referenčnega potrošnika je koncept, ki se uporablja pri izračunu minimalnih življenjskih stroškov. Predstavlja nabor živil, ki naj bi zagotovil zdravo, uravnoteženo in trajnostno prehrano za povprečnega posameznika. Njen izračun običajno temelji na priporočilih nacionalnih inštitutov za javno zdravje glede priporočenega dnevnega vnosa hranil, pri čemer se upoštevajo tudi cene živil na trgu. Vendar pa se v članku izpostavlja, da je ta košarica pogosto neživljenjska, saj predpostavlja zelo nizke stroške na obrok in morda ne odraža dejanskih prehranjevalnih navad večine ljudi.
Poraba v gospodinjstvih je druga ključna komponenta pri izračunu minimalnih življenjskih stroškov. Ta komponenta analizira, kakšen delež celotnih izdatkov gospodinjstva odpade na hrano in brezalkoholne pijače v primerjavi z drugimi nujnimi izdatki, kot so stanovanje, energija, prevoz, zdravstvo in izobraževanje. Na podlagi teh podatkov se nato določi končni znesek minimalnih življenjskih stroškov.
Draginja, pogosto imenovana tudi rast življenjskih stroškov, se nanaša na splošno povečanje cen blaga in storitev v gospodarstvu skozi čas. Ko se draginja poveča, kupna moč denarja upade, kar pomeni, da je za enako količino dobrin in storitev potrebno plačati več. V kontekstu minimalne plače je draginja ključni dejavnik, saj vpliva na to, ali predlagani znesek minimalne plače zadostuje za pokrivanje osnovnih življenjskih potreb posameznika ali gospodinjstva. Če minimalna plača ne sledi rasti draginje, zaposleni z najnižjimi dohodki postajajo vse bolj prikrajšani.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.