Dele Slovenije je zajelo močnejše sneženje, zaradi vetra nastajajo zameti

Včeraj se je še enkrat več izkazalo, da je Slovenija kljub svoji majhnosti vremensko izjemno raznolika država. Medtem ko je na zahodu in tudi marsikje v osrednji Sloveniji sijalo sonce, je ponekod na vzhodu snežilo. Največ snega, lokalno tudi več kot 10 centimetrov, je zapadlo v višje ležečih krajih Kočevske, Dolenjske in Bele krajine.

Ponoči se je območje z rahlim sneženjem razširilo proti zahodu, tako da je sneg narahlo pobelil večji del Slovenije. Kot opozarja Prometnoinformacijski center, je na območjih, kjer se sneg oprijema vozišča, obvezna zimska oprema. Na hrvaški strani mejnih prehodov Petrina in Babno Polje je prepovedan promet za priklopnike in polpriklopnike.

Na Primorskem pa promet ovira burja, zaradi katere je na hitri cesti Nova Gorica–Razdrto, med priključkom Ajdovščina in razcepom Nanosom, prepovedan promet za kamp prikolice, hladilnike in vozila s ponjavami do osem ton.

Občasno sneženje se bo še nadaljevalo

Sreda je na Primorskem delno jasna in suha, drugod je oblačno. Predvsem na vzhodu in jugu občasno še rahlo sneži. Temu primerno zimske so tudi temperature, občutek mraza pa še dodatno stopnjuje okrepljen severni veter. V večjem delu vzhodne Slovenije bo popoldne le okoli ničle ali kakšno stopinjo nad njo. Dve stopinji v plusu bosta v osrednji Sloveniji in na Gorenjskem, na Primorskem, kjer bo pihala burja, pa bo okoli 8 stopinj Celzija.

V noči na četrtek se bo rahlo sneženje širilo proti zahodu in se nekoliko okrepilo. Tudi po nekaterih nižinah bo lahko zapadlo od 5 do 10, v višje ležečih krajih nad okoli 500 metrov nadmorske višine, kjer bo temperatura ves čas pod ničlo, pa od 10 do 25 centimetrov snega. Najmanj snega je pričakovati na Gorenjskem in v Prekmurju, največ pa na Koroškem, Dolenjskem, v Beli krajini in na Kočevskem.

Četrtek bo prav tako oblačen in vetroven. Dopoldne bo še snežilo, popoldne pa bo sneg po nižinah postopno prehajal v dež. Jutranje temperature bodo od –3 do 0, dnevne pa od 0 do 4 stopinje Celzija.

Tudi petek bo oblačen, a večinoma suh in občutno toplejši. Najvišje dnevne temperature bodo po nižinah okoli 10 stopinj Celzija.

V soboto in nedeljo kaže na deloma jasno in še nekoliko toplejše vreme, popoldanske temperature bodo okoli 15 stopinj Celzija. Od ponedeljka naprej bo vreme spet bolj spremenljivo, tudi z nekaj padavinami. Jutranje temperature bodo večinoma malo nad ničlo, popoldanske pa okoli 10 stopinj Celzija.

Pozeba v teh dneh škodo povzroča predvsem sadjarjem

Nizke temperature, mrzel veter in ponekod celo sneg pa v teh dneh na nekaterih območjih Slovenije že povzročajo škodo na kmetijskih površinah. Kot je povedala Dušica Majer iz Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS), bodo največ škode utrpeli sadjarji, saj so nekatere vrste, ki so v polnem cvetu, že precej poškodovane.

Na severovzhodu Slovenije so ponekod temperature padle tudi na tri stopinje pod ničlo, ob tem pa je v torek in danes ponoči pihal močan hladen veter, ki je dodatno hladil zrak in izsušil površino tal. Takšne razmere so ponekod povzročile škodo na sadnem drevju, zaradi pomanjkanja padavin in vetra pa je že nastopila pomladanska suša.

Kot je povedal direktor ptujskega kmetijsko-gozdarskega zavoda Andrej Rebernišek, imajo pri njih skoraj tisoč hektarjev intenzivnih nasadov koščičastega sadja, jablan in hrušk, največjo škodo pa trenutno ocenjujejo pri breskvah, marelicah in hruškah, kjer vegetacija traja dlje.

Po njegovih besedah trenutno težko govorijo o odstotkih, saj je škodo najlažje oceniti prvi ali drugi dan po otoplitvi, ko se bolje vidi, kateri cvetovi so pomrznili. Specifika tega vremena je, po njegovem, da bodo najbolj prizadete najboljše lege.

Pri jablanah bo morda več težav pri zgodnejših sortah, pri vinogradniških površinah pa za zdaj ocenjujejo, da večje škode ne bi smelo biti, saj trta še ni v fazi, ko bi bila najbolj občutljiva. Izjemoma morda le pri kakšnih zgodnjih sortah, kot je rumeni muškat, a to bodo po besedah Reberniška lažje ocenjevali naslednji teden.

Ker je sadno drevje na območju Gorenjske še v zgodnejših razvojnih fazah, večinoma v brstih, nizke temperature zaenkrat niso povzročile večje škode, večjo negotovost pa prinaša zelo hladen veter, ki lahko na nekaterih izpostavljenih legah dodatno zniža temperaturo.

Na območju Posavja z Dolenjsko in Belo krajino so se temperature že drugi dan spustile pod ledišče, temu pa se je pridružil še močan in hladen veter, ki dodatno poslabšuje razmere. Kot je povedala svetovalka za sadjarstvo Kmetijsko-gozdarskega zavoda Novo mesto Andreja Brence, bi največ škode lahko bilo v višjih nasadih koščičarjev, ponekod morda celo stoodstotna.

Škodo zaradi pozebe, čeprav manjšo, je pričakovati tudi v nasadih hrušk in jablan, kako prizadeti so nasadi sadnega drevja, pa bo bolj jasno konec tedna, ko bodo višje temperature pokazale dejansko stanje.

Brencetova sicer sadjarjem svetuje, naj ne glede na pozebo nadaljujejo nego drevja. Takoj po sneženju naj nadaljujejo redno varstvo in drevju pomagajo s hranili in pri regeneraciji, je dejala.

Nekaj sadnih vrst bo zagotovo utrpelo precejšnjo škodo tudi na goriškem in obalno-kraškem območju. Pridelek marelic in breskev bi lahko bil na posameznih lokacijah več kot polovico manjši, bolje pa bodo škodo lahko tudi pri njih ocenili v naslednjih dneh.

V Vipavski dolini sicer že tri dni piha burja, kar je za rastline po eni strani tudi dobro, saj preprečuje pozebo. Kot je dejala kmetijska svetovalka iz Ajdovščine Darija Marc, naj bi bile marelice manj prizadete, ker so sadovnjaki predvsem na pobočjih.

V Goriških Brdih so prizadeti predvsem sadovnjaki breskev. Po besedah kmetijskega svetovalca iz Dobrovega Matjaža Prinčiča so škodo utrpeli sadovnjaki v nižjih legah, na območjih Vipolž, Dobrovega in Neblega. Breskve v Goriških Brdih sicer predstavljajo dodaten zaslužek tamkajšnjim kmetov, izpad breskev pa bi lahko bil tudi do 90-odstoten.

Sadjarji se po besedah Majerjeve iz KGZS v teh dneh z nizkimi temperaturami spoprijemajo na različne načine, ponekod so izvajali oroševanje, drugje tudi dimljenje in ogrevanje. Večji imajo nasade zavarovane, a se v zvezi s tem pojavljajo težave.

"Ena od zavarovalnic veže zavarovanje za spomladansko pozebo na razvojno fazo, druga pa breskev in marelic ne zavaruje za spomladansko pozebo, pri jablani in hruški pa jamstvo velja šele od aprila, kar je prepozno," pravi Majerjeva.

Kot je ob tem dodala, bodo razmere razvidne šele po otoplitvi, natančneje pa šele poleti oziroma ob obiranju. V vinogradništvu, poljedelstvu in zelenjadarstvu trenutno večje škode ni, morda deloma le na sadikah in plodovkah v nekaterih pokritih sistemih, kjer še niso ogrevali prostorov.

Javna služba kmetijskega svetovanja (JSKS) ves čas spremlja stanje na terenu, skupaj z javno službo v sadjarstvu so zato na spletnih straneh že pripravili navodila, kako ravnati pred in po pozebi, v pomoč pa so tudi z individualnimi nasveti posameznim prizadetim sadjarjem.