Tanji Fajon še en mandat na čelu stranke SD

Tanja Fajon je prva ženska na čelu SD, ki so ji delegati podelili drugi mandat. Vodenje stranke je začasno prevzela maja 2020 po odstopu Dejana Židana, oktobra pa je na kongresu dobila polni mandat predsednice. Danes pa so ji delegati podelili še drugi polni mandat na čelu stranke.

Glavni tajnik je postal sekretar SD Ljubljana Klemen Žibert.

Podpredsedniška mesta so delegati podelili vodji poslanske skupine SD Janiju Predniku, evropskemu poslancu in dosedanjemu podpredsedniku stranke Matjažu Nemcu, poslanki in podpredsednici DZ Meiri Hot ter generalni sekretarki ženskega foruma Miji Javornik.

Delegati so izvolili tudi člane predsedstva SD in nadzornega odbora stranke, sprejeli so tudi spremembe statuta.

"Člani stranke lahko imajo drugačne poglede"

Po razpravi pa so na buren odziv na družbenih omrežjih naletele besede enega izmed govorcev, šlo je za delegata iz Ormoža, ki je dejal: "Polna usta so nas vojne v Ukrajini, ne upamo pa s prstom pokazati na glavnega krivca, to so ZDA in Nato," je bil prepričan, da vojno izsiljujejo prav omenjeni, ker ne znajo sesti skupaj z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in "se dogovoriti, da ne pobijajo ljudi".

V stranki SD so v odzivu na izrečeno dejali, da so bila stališča Tanje Fajon, ki je predsednica stranke, hkrati pa zaseda tudi položaj zunanje ministrice v slovenski vladi, v javnosti že večkrat predstavljena. "Vendar to ne pomeni, da člani in članice ne smejo imeti drugačnih pogledov. Nasprotno, črka D v kratici SD pomeni namreč ravno to," so opozorili na demokratičnost izražanja posameznikov v razpravi.

Fajonova je v izjavi za medije po vnovični izvolitvi na mesto predsednice stranke sicer ocenila, da ji je podpora, izkazana na kongresu, utrdila položaj, kar da je pomembno, da stranka "enotno stopi na pot". Glede na prejete glasove pa je jasno, da Fajonova povsem enotne podpore delegatov na današnjem volilnem kongresu le ni dobila. "Ne želim biti absolutna vladarka in rada sprejemam kritike," je ob tem ocenila. Veljavno je danes o predsednici glasovalo 370 delegatov, podporo ji je izrazilo 329.

Tako meni, da bo morala vložiti še dodaten napor, da prepriča tudi tiste, ki ji danes morda niso zaupali. Zatrjuje pa, da je v dveh letih vodenja stranke marsikaj spoznala, predvsem pa uspela pogledati v njeno drobovje. Tako izpostavlja, da gre za veliko stranko, ki v svojem imenu nosi besedo demokracija, kar pa po njenih besedah pomeni, da lahko vsak pove, kar misli. A je ob tem večji izziv vsa ta mnenja dati na "skupni imenovalec", pravi Fajonova. Zato ocenjuje, da je SD med strankami, ki jo je zaradi velikosti in raznolikosti mnenj najtežje voditi.

Boj za podpredsedniška mesta

Bolj pester boj pa se je obetal za mesta dveh podpredsednic in dveh podpredsednikov, zanje so se potegovali poslanka in podpredsednica DZ Meira Hot, pravosodna ministrica in aktualna podpredsednica stranke Dominika Švarc Pipan, generalna sekretarka ženskega foruma Mija Javornik, Zdravka Vasiljević Rudonić, evropski poslanec in aktualni podpredsednik SD Matjaž Nemec, župan Ajdovščine Tadej Beočanin in nekdanji poslanec Franc Trček. S podporo delegatov sta kandidirala tudi vodja poslancev SD Jani Prednik ter minister za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Aleksander Jevšek. Medtem pa je od kandidature za podpredsednika odstopil poslanec Damijan Zrim.

Za podpredsednike so delegati nazadnje izvolili Janija Prednika, Matjaža Nemca, Meiro Hot in Mijo Javornik.

Preboj na podpredsedniška mesta tako ni uspel nobenemu od ministrov, ki sta kandidirala, torej ministrici za pravosodje in dosedanji podpredsednici stranke Dominiki Švarc Pipan ter ministru za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Aleksandru Jevšku. Fajonova takšne odločitve delegatov ne vidi kot nezaupnice, po njenih besedah oba ministra delata "izjemno dobro", članstvo pa jima zaupa.

Volilni kongres najpozneje leto dni po volitvah

Na današnjem 14. kongresu stranke SD na Ptuju se je sicer zbralo več kot 400 delegatov, ki so med drugim izvolili tudi člane predsedstva SD in nadzornega odbora stranke, sprejeli so tudi spremembe statuta. Ena od vidnejših je izvedba volilnega kongresa na vsake štiri leta oziroma najpozneje leto dni po državnozborskih volitvah, in ne že po pol leta, kot je veljalo do zdaj.

Ob predlogih statutarnih sprememb se je sicer med delegati vnela burna razprava, kongres pa je nato tudi sprejel sklep, da v naslednjem letu izpeljejo statutarni kongres, na katerem bi obširneje razpravljali o spremembah statuta.

Kongresa se je med drugim udeležilo tudi več vidnih predstavnikov stranke, med drugim celotna ministrska ekipa, evropski poslanec Matjaž Nemec, pa tudi nekdanja predsednika stranke Dejan Židan in Igor Lukšič.

Razočaranje nad rezultatom parlamentarnih volitev

Razprava se je vrtela tudi okoli razočaranja nad rezultatom na aprilskih volitvah v DZ in nadaljnji poti stranke. Nekaj kritik je med drugim letelo na oddaljenost stranke od terena, zaznati pa je bilo tudi pozive k umiritvi strankarskih trenj in strnitvi vrst. Med Socialnimi demokrati sicer prevladuje pogled, da ima SD program za naslavljanje izzivov v desetletju preizkušenj, ki prihajajo, in ga je tudi prelila v koalicijsko pogodbo, vladi pa s tem dala vsebino.

Rezultat na aprilskih državnozborskih volitvah je Socialnim demokratom prinesel sedem poslanskih mest. V stranki, ki se je v volilni boj podala s precej višjimi ambicijami, so se tako po volitvah kresala mnenja o doseženem rezultatu, v delu članstva je vladalo precejšnje razočaranje in nezadovoljstvo. V stranki so zatem opravili poglobljeno analizo in z vstopom v vlado Roberta Goloba, kot pravijo, strnili vrste.

Glavni tajnik SD Dejan Levanič, ki se je danes s te funkcije posovil, saj se za ponovno kandidaturo ni odločil, je v razpravi med drugim poudaril, da so se na letošnje parlamentarne volitve podali z dvema ciljem, in sicer zamenjati "napačno in nevarno oblast" in z zmago ustvariti možnosti za dva mandata velikih sprememb. Ocenjuje, da imajo dober program, s katerim so vstopili v vlado in ji dali "socialdemokratsko vsebino". V koaliciji tako po njegovih besedah poskušajo po najboljših močeh poskrbeti za varnost, blaginjo in razvoj v zahtevnih mednarodnih in gospodarskih okoliščinah. "Ker pa imamo tudi omejeno moč, moramo velikokrat v interesu države stisniti zobe," je še dodal.

Brglez obljubil, da "ne bo delal sramote državi"

Delegate stranke je nagovoril tudi kandidat za predsednika republike Milan Brglez, ki ga poleg stranke SD podpira še Gibanje Svoboda. Poudaril je, da po predsedniških volitvah ne bo pozabil "čigav je" in da ne namerava delati sramote državi, Slovencem ali tistim, ki so ga podprli. Pojasnil je, da se je za poznejši vstop v bitko za mesto predsednika republike odločil, ker je povezovanje različnih polov v Sloveniji izjemno zahtevno in je čakal na primerne politične pogoje. Sam si je želel podporo celotne koalicije, ne le Socialnih demokratov, je priznal.

V svojem govoru je med drugim nekaj ostrih besed namenil sokandidatki Nataši Pirc Musar, saj je poudaril, da je neodvisen od tranzicijskega kapitala, kar je eden od očitkov kandidatki Pirc Musarjevi. "Nisem mislil nobenega napadati, ampak ko me pa nekdo začne napadi, pa seveda vrnem (...)" je medijem pojasnil po govoru. Po njegovih besedah mu je Pirc Musarjeva očitala, da se v evropskem prostoru ni dovolj oglašal.

Njegov volilni program temelji na njegovih dosedanjih političnih izkušnjah, ki jih bo skušal uporabiti za povezovanje političnih strani, je pojasnil. Obljublja, da se bo ob kršitvah ustavnega reda vedno oglasil: "Ni ga takega, ki ga ne bom zaustavil, ne glede ali se piše Janša, Golob ali Fajon, mi je čisto vseeno."