Delež povišane oskrbnine v DSO-jih bi pokrili iz proračuna

Na novinarski konferenci so poslanci Eva Irgl (SDS), Jožef Horvat (NSi) in Mojca Žnidarič (SMC) spregovorili o problematiki povišanja oskrbnin v domovih za starejše občane. 

Sredi novembra je bil namreč podpisan dogovor o dvigu plač, ki bo med drugim dvignil plače najslabše plačanim v domovih za starejše, predvsem bolničarjem, medicinskim sestram, socialnim oskrbovalkam in varuhom. 

Povišanje plač oskrbovalcev v domovih za starejše pa pomeni dvig oskrbnin za 5,6 odstotka. V Levici so takrat menili, da je nesprejemljivo, da bi se del stroška prevalil na starostnike in njihove družine. Kot so zapisali, povprečna mesečna oskrba v DSO-jih že sedaj znaša 680 evrov, čeprav so upokojenci med najranljivejšimi skupinami v državi z visoko stopnjo tveganja revščine. 

Eva Irgl je poudarila, da boj z epidemijo covida-19 poteka v bolnišnicah in tudi v DSO-jih, zato se je vlada 18. novembra odločila povečati plače nekaterim zdravstvenim delavcem. Zaradi dviga plač pa so se zvišale tudi oskrbnine. Kot je dejala, je bil dvig plač nujen ukrep. 

Finančne posledice za področje socialnega varstva so po besedah vodje poslancev NSi Jožefa Horvata ocenjene na 37 milijonov evrov. Po prvotni projekciji bi štiri milijone evrov zagotovil državni proračun, 17,4 milijona evrov pa iz sredstev Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Preostanek dviga mase za plače, 16 milijonov evrov, pa predstavlja znesek, ki bi vplival na dvig cen za storitve institucionalnega varstva, torej oskrbnin. Te bi se v povprečju dvignile za 5,6 odstotka.

Kot je dejal Horvat, so v koaliciji ugotavljali, da je Slovenija dovolj bogata, da lahko ta znesek pokrije iz proračuna. "To dokazujemo tudi z realizacijo proračuna za letos. Z velikim zadovoljstvom ugotavljamo, da smo do konca novembra na področju dohodninskih prihodkov dobili v proračun 63 milijonov evrov več, kot je letni načrt. Podobno za 70 milijonov evrov prehitevamo dohodke iz naslova davkov od dohodkov pravnih oseb," je naštel.

SDS, NSi in SMC so v parlamentarni postopek tako vložile predlog dopolnil k prehodnim določbam predloga zakona o dolgotrajni oskrbi. Z njim predlagajo, da razliko 16 milijonov evrov pokrije proračun, sredstva bi šla iz podprograma za zagotavljanje pravic in sistema dolgotrajne oskrbe. Gre za obdobje od 1. decembra 2021 do 31. decembra 2022. V nadaljevanju pa bo, glede na predlagana dopolnila, ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti predpisalo podroben način sofinanciranja dviga stroškov plač. Horvat je še dodal, da od 1. januarja 2023 to financira zakon o dolgotrajni oskrbi.

Poslanka SMC Mojca Žnidarič, ki je v imenu poslanske skupine SMC pozdravila predlagane rešitve in napovedala podporo, je spomnila, da bo DZ o zakonu o dolgotrajni oskrbi odločal na izredni seji prihodnji teden. "Rešitve bodo lahko kmalu na dlani," je prepričana.

Danes popoldne je sicer sklicana seja odbora DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide, na kateri bi na zahtevo poslanskih skupin Levice, LMŠ, SD in SAB obravnavali predlog priporočila v zvezi s preprečitvijo dviga oskrbnin za starostnike. 

Irglova je ocenila, da je seja po tem, ko so koalicijski partnerji dosegli dogovor in zadevo rešili, "brezpredmetna". Nasprotno pa meni poslanec Levice Miha Kordiš. V izjavi takoj po novinarski konferenci koalicijskih strank je sicer izrazil zadovoljstvo, da so uspeli s svojimi opozorili, a je ob tem poudaril, da je današnji odbor "še kako aktualen". "Še posebej zato, ker vlada to rešuje z dopolnilom v zakonu o dolgotrajni oskrbi. Ta sploh še ni bil potrjen, ne glede na to dopolnilo pa ostaja izrazito škodljiv," je še dodal.