'Plavanje z delfini ali celo ljubčkanje odsvetujemo'

"Delfini niso samo nežne ljubke živali, kakršne si marsikdo predstavlja, ampak imajo tako kot vsi mi svojo svetlo in svojo temno plat. In zato je najbolje, da jim pustimo, da so takšni, kot so – divji in v naravi, kajti lahko so zelo grobi in agresivni in včasih so lahko tudi 'žleht'," je povedal Genov in dodal, da so lahko človeku tudi nevarni. Zato svetuje, da se jim ne približujemo, še posebno ne kopalci.

"Moramo se zavedati, da so te živali velike, močne in težke in nas lahko hote ali nehote tudi poškodujejo, lahko pa bi od njih dobili tudi razne prenosljive bolezni; virusna, bakterijska ali glivična obolenja, tako da kakšno plavanje z delfini ali celo 'ljubčkanje' odsvetujemo."

Naj nas torej ne zavede navidezni izraz, ki ga imajo, kot da se smejijo, kajti ne gre za smejanje. "To ni nasmešek, oni so namreč tako anatomsko oblikovani, to je vezano na njihovo hidrodinamiko, ki nima nobene povezave s čustvi oziroma ne odraža njihovega čustvenega stanja," je dodal. V svetu so sicer poznani in zelo priljubljeni razni delfinariji, kjer imajo živali v ujetništvu, a Genov opozarja, da imajo tam živali cel kup težav, zato tudi to odsvetuje biolog in angažiran ekolog. V našem morju so delfini svobodni, po ocenah naj bi jih v naših vodah živelo od 150 do 170, prepoznavajo jih po oznakah na hrbtni plavuti, kar dovoljuje, da jih spremljajo skozi čas.

Koliko pa je star najstarejši delfin pri nas? "Tega ne vemo, vemo pa, da so nekatere živali, ki smo jih prvič srečali pred 23 leti, bile že takrat odrasle, kar pomeni, da so morale imeti vsaj deset ali dvanajst let. Torej, zdaj bi morale te živali imeti vsaj 33 let, če ne več. Najstarejša delfinka te vrste je imela sicer kar 67 let, ko je bila nazadnje opažena," je povedal.

Kako pa se delfinom godi v našem morju, ki že zdaj dosega 23 stopinj Celzija? Jim je morda prevroče? "Generalno jim je v redu, sicer na tem območju ne bi več bili, se pa tu soočajo s kar nekaj težavami, od podvodnega hrupa, plastičnih odpadkov, do tega, da jih včasih ljudje nadlegujejo, občasno pa tudi zapnejo v ribiške mreže."

Kako bi jim lahko pomagali? Kaj bi pa vsak lahko naredil, prispeval, da bi se delfinom bolje godilo? "Lahko prispevamo na različne načine. Od tega, da če smo na morju, da upočasnimo plovbo ali popolnoma ustavimo plovilo, ko smo v bližini delfinov. Ugasnemo motor, uživamo v trenutku in jim tudi dovolimo, da odidejo svojo pot."

A ne le za dobrobit delfinov, temveč za vse živali in naše okolje lahko vsak dan prav vsak od nas nekaj prispeva: "V vsakdanjem življenju lahko z majhnimi ukrepi zmanjšamo negativne vplive nanje. Že kot potrošniki, s tem, kaj kupujemo, kam odvržemo odpadke, ali recikliramo ali uporabljamo plastiko za enkratno uporabo in tako naprej. Vse te majhne stvari dejansko štejejo na dolgi rok," je zaključil Tilen Genov.