Splošna razprava o spremembi ustave v členih, ki govorijo o referendumu, je pokazala, da je politična volja o tem vprašanju zelo različna.
Čeprav formalno ni prišlo do glasovanja o tem, da se iz spiska ustavnih sprememb umakne vprašanje referenduma, kar je predlagal vodja opozicije, Janez Janša, sodeč po razpravi vladni predlog ne bi dobil dvotretinjske podpre. Opoziciji se je namreč pridružil Janez Podobnik, ki ga moti, da je 30 poslancev izgubilo možnost predlaganja referenduma. V nadaljevanju razprave tudi ni bilo pretiranega navdušenja nad tem, da bi ministre v bodoče na predlog predsednika vlade imenoval predsednik države.
Predstavnik vladne službe za zakonodajo Janez Pogorelec je zagovarjal stališče, da nikakor ne gre za omejevanje pravice državljanom. K temu, da bi iz ustave izločili določbe, po katerih lahko razpis referendum zahtevata tudi tretjina poslancev ali državni svet, pa predlagatelje napeljujejo primerjalno-pravni argumenti. "Zlepa ne boste našli države, kjer lahko že manjšina poslancev zahteva referendum. Referendumska iniciativa s strani 30 poslancev je negacija parlamenta," je dejal Pogorelec. Zagotovil je, da bo Slovenija, četudi bodo predlagane spremembe sprejete, še vedno ena bolj referendumskih držav v svetu.
Parlamentarna ustavna komisija bo od strokovne skupine zahtevala analizo izvajanja dosedanje referendumske prakse, ki naj bi pokazala, ali so nekateri pomisleki in bojazen glede možnosti zlorabe tega instituta utemeljeni
Ustavna komisija se je zatem lotila tudi splošne razprave o predlaganih spremembah ustave na področju oblikovanja in delovanja vlade in državne uprave. Tudi pri tem vprašanju se je pokazalo, da tako opozicija kot tudi SLS ne nameravata podpreti vladnega predloga, s katerim bi se med drugim okrepila vloga predsednika vlade. Tako Janša kot Podobnik sta namreč ocenila, da na tem področju ne bi bilo primerno prevzemati nemškega modela kanclerstva. Po besedah prvega sedanja ustavna ureditev tega področja vsebinsko sploh ni slaba, določene neprijetnosti pa je doslej povzročal le dvojni postopek odločanja v parlamentu (ločeno o predsedniku vlade in o ministrih). Zato v SDS predlagajo drugačno rešitev od vladne; če bi obveljala slednja, bi se namreč okrepila ne le moč vlade, pač pa tudi moč stranke relativne večine, je nadaljeval Janša. Tisti, ki bi sestavljal vlado, bi imel v rokah škarje in platno, vsi partnerji v koaliciji pa bi bili bolj odvisni od njega kot od državnega zbora. Pri tem je Janša opozoril na težave, ki bi nastale v razmerju med zakonodajno in izvršilno vejo oblasti. Vodja poslancev SLS pa je od vlade terjal odgovor na vprašanje, kateri so tisti argumenti, ki govorijo v prid okrepljene vloge vlade na račun državnega zbora. Precej kritičen je bil tudi Peče, ki je prepričan, da bi se s sprejetjem vladnih rešitev uresničilo načelo delitve oblasti in bi imel državni zbor samo še vlogo opazovalca dogajanja v državi. "Če hočete za vse večne čase zagotoviti kontinuiteto dela vlade, pač ukinite državni zbor," je predlagateljem še "svetoval" opozicijski poslanec.
Člani komisije so določili tudi sklic dveh javnih predstavitev mnenj o dveh vsebinsko zaokroženih sklopih ustavnih sprememb: tako prva s področja mednarodnega povezovanja in sodelovanja kot tudi druga o lokalni samoupravi, bosta v ponedeljek, 17. junija.
