Ustavno sodišče je glede zahteve za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma o predlogu zakona o stalnem prebivanju tujcev z državljanstvom drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Sloveniji, ki so imeli na dan 23. decembra 1990 in 25. februarja 1992 v Sloveniji prijavljeno stalno prebivališče, vsebovane v pobudi volivkam in volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, o šestih od osmih alinej omenjenega referendumskega vprašanja presodilo, da so v nasprotju z ustavo.
Janša obžaluje odločitev ustavnega sodišča
Predsednik SDS Janez Janša je v izjavi za medije obžaloval, da je ustavno sodišče spet izdalo odločbo v korist izbrisanim. Dejal je, da se bodo v SDS po preučitvi zadnje odločbe US odločili, kako ravnati v prihodnje, da bi preprečili uveljavitev sistemskega zakona o izbrisanih, po katerem bi se odločbe "neselektivno retroaktivno izdajale za nazaj, kar bi omogočilo uveljavljanje visokih odškodninskih zahtevkov".
"Obžalujemo, da je US spet izdalo odločbo v korist t.i. izbrisanim," je dejal Janša, "nič pa ne stori, da bi uveljavilo svojo odločitev iz leta 1997 o dohodnini, čeprav so vladajoči v sredo spet zavrnili zakon, ki je skušal urejati to vprašanje v skladu z odločbo US". "Našega US očitno človekove pravice desettisočev, ki plačujejo preveč dohodnine, ne zanimajo," je sklenil Janša.
SNS: Odločitev ustavnih sodnikov politično skovana
Poslanec SNS Sašo Peče je v odziv na današnjo odločbo ustavnega sodišča glede referendumske pobude o t.i. sistemskem zakonu o izbrisanih sporočil, da je odločitev ustavnega sodišča o zavrnitvi šestih od osmih alinej referendumskega vprašanja žal pričakovana in politično skovana. Ustavno sodišče se je po Pečetovem mnenju ponovno postavilo v vlogo vladnega servisa oziroma institucije, ki si je sama določila pristojnosti pretvarjanja osamosvojitvenih aktivnosti in vrednot sodobne družbe, so sporočili iz SNS.
V poslanski skupini SNS člane ustavnega sodišča zato najostreje opozarjajo, da v okviru njihovega dela in pri njihovih odločitvah "izpustijo svojo politično pripadnost oziroma politični diktat jugonostalgikov" ter s tem prepustijo državljankam in državljanom, da na referendumu popravijo napako, ki jo dela vlada in vladna koalicija.
ZLSD: Odločba je nauk vsem, ki so poskušali izigrati pravice izbrisanih
"Vsebina današnje odločbe ustavnega sodišča glede referendumske pobude o t.i. sistemskem zakonu o izbrisanih je pravni, moralni in politični nauk vsem, ki so želeli z referendumom ali ustavnim zakonom izigrati pravice izbrisanim," je povedal vodja poslanske skupine ZLSD Miran Potrč. Predlagatelji in vsi, ki so politično ali pravno podpirali njihova prizadevanja, so dobili obilno lekcijo, medtem ko se je obrestovala doslednost vseh, ki so vztrajali na spoštovanju človekovih pravic. "Pričakujem, da bo slovenska politika našla moč, da v korist človekovih pravic in pravne države ter v korist ugleda Slovenije v Evropi in po svetu, čim prej uredi vprašanje izbrisanih," je dejal Potrč. Po njegovem mnenju namreč ni več pravnih in drugih zadržkov, da se problematika ne bi uredila v najkrajšem času.
Po besedah Potrča se bodo morali predlagatelji sedaj odločiti kaj s preostalima vprašanjema, ki vsebinsko nista sporna, vendar pa bi bil referendum glede njiju res nesmisel, saj sta lahko tudi vsebina sistemskega zakona, je prepričan Potrč. "Z odločbo ustavnega sodišča se razpisani referendum kaže v novi luči, saj za državljanke in državljane pomeni zlorabo, medtem ko je za državo to samo strošek. V luči določbe ustavnega sodišča se sicer kaže tudi možnost vsebine ustavnega zakona in tudi sistemskega zakona. Pri obeh bo treba, sicer z upoštevanjem odločbe US, presoditi, kakšna vsebina je mogoča, da ne bi odločali o nečem, kar bi bilo v nasprotju z zadnjo odločbo US," je še dodal Potrč.
Biščak: Tokratna odločba brani pravico referenduma pred zlorabami
Izvršni direktor LDS Bogdan Biščak je v izjavi za medije v zvezi z današnjo odločbo ustavnega sodišča glede izbrisanih dejal, da jo v LDS pozdravljajo z zadovoljstvom, ker brani ustavno pravico referenduma pred politikantskimi in populističnimi zlorabami.
Odločba US po Biščakovih besedah brani tudi vse, ki so na plebiscitu za osamosvojitev Slovenije glasovali za - "ne le za osamosvojitev, ampak tudi za demokracijo, vladavino prava in enakost pred zakonom". "Če bi bile sprejete rešitve, ki jih predlaga Janez Janša z referendumskimi vprašanji, bi žrtev ne bili izbrisani, ampak mi vsi". S tem bi namreč, tako Biščak, "diskreditirali Slovenijo v mednarodni javnosti in bi se odrekli tisti etični dimenziji osamosvojitve, ki smo jo zapisali v izjavo o dobrih namenih, v temeljno ustavno listino in v ustavni zakon o izvedbi temeljne ustavne listine, s čimer smo vsem nekdanjim državljanom SFRJ, ki so stalno prebivali v Sloveniji, obljubili, da se jim status po osamosvojitvi ne bo bistveno poslabšal".
Ustavne spornosti v sistemskem zakonu v principu ne bi smelo biti, a Biščak dopušča to možnost. Odločbo bodo preučili in svoje nadaljnje odločitve sporočili v prihodnjih dneh.
Priprave na referendum o izbrisanih
Natanko 12 let po izbrisu so začeli teči roki za izvedbo naknadnega referenduma o t.i. tehničnem zakonu o izbrisanih.
Časovni načrt dejavnosti bo Republiška volilna komisija (RVK) pripravila na ponedeljkovi seji ter obenem sprejela navodilo volilnim komisijam za izvedbo referenduma, ki bo v nedeljo, 4. aprila. Prva referendumska opravila se nanašajo na določitev volišč zaradi priprave volilnih imenikov. Kot pred volitvami pa se bo morala tudi pred referendumom javna propaganda končati ob polnoči zadnji petek pred glasovanjem.
Na referendumu bodo imeli pravico glasovati državljani, ki imajo pravico voliti v državni zbor, torej volivke in volivci, ki bodo najpozneje 4. aprila dopolnili 18 let. Skladno z zakonodajo bo, kot običajno, mogoče glasovati tudi po pošti, na domu, predčasno na posebnem volišču na sedežu okrajne volilne komisije ter na diplomatsko-konzularnih predstavništvih Republike Slovenije.
Predčasno glasovanje bo potekalo v tednu pred referendumom, od torka, 30. marca, do četrtka, 1. aprila.
Manifestacija ob 12. obletnici izbrisa
V ljubljanskem parku Zvezda se je ob 12. obletnici nezakonitega izbrisa 18.305 oseb iz registra stalnega prebivalstva Slovenije popoldan začela Manifestacija izbrisanih vseh vrst, ki jo je v okviru tedna izbrisanih pripravila organizacija Dostje. Na manifestaciji, na kateri se je zbralo okoli 100 protestnikov, je predsednik Društva izbrisanih prebivalcev Slovenije Aleksandar Todorović začel govor z "zgodovinsko" izjavo Danes so dovoljene sanje, jutri je novi dan. "To je rekel nekdanji predsednik Milan Kučan, potem pa se nam je stemnilo," je dodal Todorović.
Predstavnica organizacije Dostje pa je na prireditvi prebrala izjavo v kateri zavračajo "zaplankano etnonacijo", ki temelji na izključevanju drugačnih in se zavzemajo za svet mnogoterih svetov, kjer bodo doma vsi. Protestniki so se sicer odpravili tudi pred poslopje državnega zbora, kjer so razvili transparent z napisom Svoboda je različnost.
Kot je v svojem govoru povedal Todorović, ima administracija, ki je zakrivila izbris, tudi svoja imena in priimke. Dokler v društvu ne bodo dosegli tega, da bodo javno imenovali odgovorne za izbris 18.305 ljudi, toliko časa cilj ne bo dosežen. "Pri tem ne gre za višine odškodnin, temveč za ljudi, saj ste jutri namreč na vrsti vi", je prepričan Todorović. Ob tem dodaja, da se danes boj šele začenja.
Po mnenju Dostje oblast administrativno pravnemu izbrisu dodaja socialni in ekonomski izbris tisočev drugih, ki se kaže z odpuščanji delavcev in vstopom v evropsko unijo, ko bodo Slovenci postali drugorazredni državljani unije. Oblast hoče sedaj izbrisati ljudem njihovo človečnost tako, da jih oropajo dostojanstva in človeške solidarnosti, tako da jih hujskajo proti odrinjenim, zato, da bi prekrili lastno nemoč, so prepričani v Dostje. Oblast namesto svoboščin ljudem ponuja referendume, kjer je dovoljeno, da manjšinam odvzamejo to, kar je njihova pravica. Ob tem so pozvali Slovencem, naj ne dovolijo, da politika iz ljudi dela drhal, ki na referendumih odreka temeljne človekove pravice enkrat spolnim, drugič verskim manjšinam. Hkrati pa odreka pravico do človeka vrednega življenja, še menijo v Dostje.
Manifestacije se je udeležil tudi poslanec ZLSD Aurelio Juri, ki je povedal, da se je dogodka udeležil, da bi izrazil podporo izbrisanim. Juri namreč spremlja problematiko in se zavzema za spoštovanje odločbe ustavnega sodišča. Ob tem meni, da je napovedani referendum o tehničnem zakonu nepotreben, saj ne bo odločal o ničemer. Po njegovem mnenju pa je tudi današnja manifestacija poziv ljudem, naj se ne udeležijo referenduma.
Protestniki so se iz parka Zvezda nato odpravili pred poslopje državnega zbora, kjer je bilo med drugim okoli 30 protestnikov oblečeno v bele delovne obleke, poškropljene z rdečo barvo. Poleg glavnega sporočila Svoboda je različnost, pa so protestniki nosili tudi prosojne transparente z napisi 12 let Janez, 12 let vegetarijanec in druge. Z njimi so poskušali prikazati, da ne gre samo za "neslovence", temveč tudi za vse drugačne. S prosojnostjo transparentov pa so v Dostje želeli izraziti sam izbris prebivalcev.
V okviru tedna izbrisanih je organizacija Dostje že v torek na ljubljanski Metelkovi organizirala javno tribuno, ki je potekala pod naslovom Svoboda je različnost - pravice vsem. V sredo pa je organizacija pripravila Dan Rušenja Zidov Izključevanja. Pred sedežem stranke SDS so postavili zid iz stiroporja, ki naj bi simboliziral "politiko sovraštva, hujskanja in apartheida, ki je v zadnjih nekaj mesecih postala izključna politika oblasti, predvsem SDS". Medtem je društvo izbrisanih prebivalcev v sredo v ljubljanskih prostorih Sveta Evrope pripravilo pogovor s predstavniki tujih veleposlaništev. Teden izbrisanih se bo sicer zaključil v petek s pričevanjem izbrisanih, ki bo v organizaciji društva potekal na Visoki šoli za socialno delo v Ljubljani.
