Prva moža Ljubljanske borze, Rotar in Veselinovič, imata še dobra dva tedna časa, da ATVP dokažeta svojo nedolžnost. Obtožena oziroma odgovorna naj bi bila, ker borza v letih 1999, 2000 in 2001 ni odkrila 95 sumljivih navideznih poslov.
Morebitni ukrep odvzema dovoljenja za vodenje borze Veselinoviču in Rotarju je Peter Groznik z Ekonomske fakultete v Ljubljani opisal kot pretiranega v primeru, da ne gre za zavestno delovanje. "Če ta obtožba ne vsebuje tudi elemente zavestnega, namernega ravnanja člana uprave, se pravi če ni tega zavestnega, neaktivnosti, potem se mi pravzaprav ta obtožba, ta ukrep ne zdi na mestu in se mi zdi pretirano," je dejal Groznik.
Agencija naj bi namreč imela enak dostop do podatkov, pristojnosti pa tudi vsaj toliko. Predvsem pa naj bi goljufije preganjali skupaj. "Tukaj pa se mi zdi, da ni tega elementa zavestnosti, kot da direktor ATVP Neven Borak tega skupnega delovanja ne razume najbolje," meni Groznik.
Odkar je direktorj ATVP Neven Borak je Agencija mnogo bolj opazna kot prej. Groznik meni, da se Borak morda celo prepogosto pojavlja v javnosti in komentira svoje morebitne postopke.
Ob Mercatorjevemu prevzemu Živil je Borak namreč zlorabe notranjih informacij takoj obtožil upravo. V intervjuju za Večer pa se je lotil Banke Slovenije. Prevzem Dolenjske banke naj bi bil tipičen primer kršitve zakona o prevzemih. Banka Slovenije kot nadzornik pa se na to ni odzvala.
Letos največ ovadb
Sicer je Agencija letos sestavila največ ovadb - kar 18 - zaradi lanskoletnega Novartisovega prevzema Leka. Akcija je potekala v sodelovanju z Ljubljansko borzo. Skupaj so se lotili tudi na dva ugledna gospodarstvenika. Osumljena zlorabe notranjih informacij sta bila pred približno pol leta Jože Stanič, takrat še predsednik uprave Gorenja, in Lojze Deželak, predsednik uprave in direktor Kolinske.
Deželak obtožbe zanika. "Delnice, ki sem jih dobil na skupščini v 10 letih, sem prodal. To so moje delnice, lahko bi jih vnovčil v katerikoli drugi banki, ne vem zakaj tega ne bi smel prodajat," meni Deželak.
Zgodba, ki ni obrodila sadov, pa je ovadba Pivovarne Laško zaradi domnevno nezakonitega prevzemanja Pivovarne Union. Sodnik za prekrške v Laškem je tamkajšnjo Pivovarno in njenega direktorja oprostil. Agencija se je že pritožila.
Harald Karner, borzni komentator, je bil nad oprostitvijo presenečen. "Ne morem reči drugo, kot da me je to začudilo. Kajti to, da sta v tem primeru obe strani zlorabljali tolerantonst agencije je bilo med navadnimi, ali pa poznavalci in tistimi, ki se ukvarjamo z borzo, evidentno," meni Karner.
Sodnik je presodil, da je bilo premalo dokazov. Kaj pa v drugih primerih, pretiravajo? Karner meni, da "če bo tako, potem lahko agencija napiše še tisoč ovadb, ampak vsi bodo oproščeni zaradi pomanjkanja dokazov."
Direktor Kolinske Deželak ne nasprotuje odkrivanju nepravilnosti. "Nimam nič proti, da se nekdo spusti v stvari, ki so slabe, ki so mogoče v določeni tranziciji tudi nevarne za kogarkoli. Na nasprotujem nobeni inšpekciji," zatrjuje Deželak.
Pri PID-ih gre počasi
Bolj tiho pa so na Agenciji, ko govorimo o Pooblaščenih investicijskih družbah. Tam namreč ATVP do zdaj še ni odigrala svoje vloge. Pred dobrimi 10 leti smo zaradi certifikatov Slovenci postali mali delničarji. Na ta posel se jih je spoznalo le nekaj. Dobro so izkoristili nevednost drugih. Agencija je vse to le opazovala.
Karner meni, da so nevedni posamezniki omogočili bogatenje posameznikov. "Pidovske industrije ni mogoče oživeti, prelevila se je v bogastvo posameznikov, ki so zlorabljali tako notranje informacije kot nepoznavanje in zaupanje ljudi, ker so mislili, da na tem področju obstaja kontrola, ki pa je ni bilo," pojasnjuje Karner.
Zatišje vlada tudi v primeru afere Dadas. V njej je denar izgubilo približno 3500 vlagateljev. Agencija je pred leti omejila vplačila v Dadasov vzajemni sklad in po nekaterih obtožbah naj bi sklad načrtno uničili. Takrat je bil predsednik strokovnega sveta Agencije današnji finančni minister Dušan Mramor. V začetku leta je državljan Sandi Kodrič, zahteval vpogled v zapiske sveta ATVP. Papirjev mu niso pokazali, čeprav bi jih po zakonu morali.
Igor Šoltes pooblaščenec za dostop do informacij javnega značaja je pojasnil, da "zakon o informacijah javnega značaja pomeni samo izvršljivost te pravice, torej nudi tudi ustrezno pravno varstvo za pridobitev določene informacije, ki ima javni značaj." Agencija pa svojo odločitev brani z argumentom, da za nazaj ni mogoče zahtevati podatkov.