"Petkov odstop vodje okrožnega državnega tožilstva Slavice Sketelj in odstop njenega namestnika ocenjujem kot pravilni potezi in kot izraz njune samokritičnosti," je na današnji novinarski konferenci povedal minister za pravosodje Lovro Šturm. "Hkrati pa obžalujem, da Sketljeva ni spoznala, da gre v zadevi Železnik za njeno objektivno odgovornost." Šturm je ob tem ponovno zavrnil očitke, da je bil na Sketljevo izvršen političen pritisk.
Plaz 'obžalovanj' tudi na okrožnem tožilstvu
Namestnik Sketljeve tožilec Matija Benulič, ki je odstopil s svoje funkcije, je v sporočilu za javnost zavrnil oceno ministra za pravosodje Šturma, da je njegova odstopna izjava "izraz samokritičnosti". "Obžalujem, da je minister moj odstop napačno razumel kot samokritiko," piše Benulič v sporočilu. "Razmisleka vredno je, da je od izbruha 'primera Železnik' minilo 13 mesecev," meni Benulič. Ob tem dodaja, da se v tem času niti zunaj okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani "ni storilo nič za odpravo sistemskih pomanjkljivosti".
Okostnjaki iz Železnikove omare
Pravosodni minister je predstavil tudi rezultate posebne skupine na vrhovnem državnem okrožnem tožilstvu, ki je pregledala delo nekdanjega državnega tožilca Mirana Železnika. Skupina je pregledala 377 zadev, ki so jih našli v "omarah" Železnika in njegovega pomočnika.
Ministrstvo za pravosodje tudi ocenjuje, da je za stanje, ki je bilo ugotovljeno pri tožilcu Železniku, odgovorna tudi Sketljeva kot vodja Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani. "V času vodenja bodisi ni vedela za stanje zadev pri Miranu Železniku, ali pa je vedela in ni ustrezno ukrepala," je povedal Šturm.
Kazenske ovadbe sploh niso bile niti evidentirane
Skupina je ugotovila, da je tožilčeva neaktivnost povzročila, da je zastaralo 38 zadev, pri 25 zadevah pa Železnik ni odredil vpisa ovadbe ali druge vloge v ustrezen vpisnik. "Za slednje tako na tožilstvu ni bilo nobene evidence, da so sploh prispele," je povedal Šturm. V 34 zadevah pa je šlo za nepravilen vpis, kar je največkrat imelo za posledico, da zadeva, "ki je imela vse značilnosti kazenske ovadbe, sploh ni bila obravnavana".
Pri Železniku sum kaznivih dejanj
Pri posameznih zadevah naj bi zaradi Železnikovega ravnanja nastala premoženjska škoda. "Njeno
višino je zaenkrat nemogoče oceniti, ker ni prišlo do kazenskega
pregona, zato ni mogoče z gotovostjo trditi, da je škoda res taka, kot
izhaja iz kazenske ovadbe," je povedal Šturm. "Zaradi pasivnosti
državnega tožilca je bila oškodovancem kršena pravica do pravnega
varstva. Tako obdolžencem kot oškodovancem je bila zaradi navedenega
kršena tudi ustavno zagotovljena pravica do sojenja v razumnem roku."
V zaključku je skupina pravosodnega ministrstva ugotovila, da
obstajajo podlage za sum, da je Železnik uresničil zakonske znake dveh
uradno pregonljivih kaznivih dejanj - nevestnega dela v službi
in ponareditve ali uničenja uradne listine, knjige ali spisa.
