Poročilo Mednarodne organizacije dela (ILO), agencije ZN, ki ga navaja Euronews, ugotavlja, da so psihosocialni dejavniki tveganja v glavnem povezani s srčno-žilnimi boleznimi, duševnimi motnjami, pa tudi samomorom.
"Slednje postaja eden najpomembnejših izzivov za varnost in zdravje pri delu v sodobnem svetu," je dejala vodja ekipe za politiko in sisteme varnosti in zdravja pri delu pri ILO Manal Azzi. Ob tem dodaja, da bi bilo izboljšanje psihosocialnega delovnega okolja bistveno ne le za zaščito duševnega in telesnega zdravja delavcev, temveč tudi za krepitev produktivnosti, organizacijske uspešnosti in trajnostnega gospodarskega razvoja.
Velik davek tako na telesno kot duševno zdravje
Davek je po ugotovitvah poročila izjemno velik. Zdravstvena tveganja namreč vsako leto povzročijo skoraj 45 milijonov izgubljenih let zdravega življenja, skupni vpliv bolezni srca in ožilja ter duševnih motenj pa po ocenah pomeni izgubo približno 1,37 odstotka svetovnega BDP.
Poročilo ugotavlja, da lahko večino smrti pripišejo srčno-žilnim boleznim, skupna izguba let zdravega življenja pa je posledica duševnih težav.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije depresija in tesnoba vsako leto povzročita približno 12 milijard izgubljenih delovnih dni. Poleg depresije sicer med najpogostejšimi duševnimi stanji ugotavljajo še anksioznost, izgorelost, motnje spanja in utrujenost.
Duševno zdravje pa ima lahko zaradi nezdravih mehanizmov spoprijemanja s težavami, ki se pogosto uporabljajo za obvladovanje stresa in utrujenosti, posledice tudi na telesno zdravje. Med slednjimi so kajenje, uživanje alkohola, prenajedanje in telesna neaktivnost, ki lahko vodijo v debelost, hipertenzijo in druge kronične bolezni.
Kateri psihosocialni dejavniki tveganja so najbolj problematični?
Ob tem kot glavne dejavnike slabega zdravja delavcev avtorji poročila ugotavljajo dolg delovni čas, ustrahovanje, prekomerno obremenitev pri delu, neravnovesje med trudom delavca in nagrado, negotovost pri delu ter nasilje in nadlegovanje.
Opozarjajo, da je prav dolg delovni čas, ki je povezan s povečanim tveganjem za srčno-žilne bolezni in možgansko kap, še vedno med tistimi ključnimi psihosocialnimi dejavniki, ki so še vedno močno razširjeni. Po njihovih ocenah kar 35 odstotkov delavcev po vsem svetu dela več kot 48 ur na teden.
Raziskava Svetovne zdravstvene organizacije pa je medtem pokazala, da 55 ur dela na teden ali več v primerjavi s 35- do 40-urnim delavnikom pomeni kar 35 odstotkov večje tveganje za možgansko kap in 17 odstotkov večje tveganje za smrt zaradi ishemične bolezni srca.
Ob tem je sodeč po poročilu kar 23 odstotkov delavcev po vsem svetu v svojem življenju doživelo vsaj eno obliko nasilja ali nadlegovanja na delu, pri čemer je psihološko nasilje najpogostejše, in sicer predstavlja 18 odstotkov.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.