Mesec: Delodajalci pozabljajo, da je od minimalne plače treba živeti

Kot so v današnjem sporočilu za javnost zapisali v Združenju delodajalcev Slovenije (ZDS), predlog kaže na nadaljevanje vladne politike povečevanja obremenitve gospodarstva, "katere neizogibna posledica je višanje cen in s tem inflacije ter posledično tudi poslabševanje ekonomskega položaj delavcev". Predlagani skok bi imel negativne posledice za vse državljane, so prepričani.

Predlog po njihovih besedah nima realnih osnov, na ta način bi se zvišalo stroške podjetij, okrepilo pritisk na ostale plače in povzročilo še večjo uravnilovko tako v zasebnem kot javnem sektorju, so navedli. "Edina pot do boljšega ekonomskega položaja delavcev je razbremenitev stroškov dela v okviru davkov in prispevkov, ki jih podjetja plačujejo v državne blagajne," so pristavili.

Ob tem so "zgroženi", da je Mesec zaobšel postopek socialnega dialoga. "To, da je predlog brez dialoga in celo posvetovanja s socialnimi partnerji predstavil najprej medijem, razumemo kot prozorno predvolilno potezo. Da slednje drži, dokazuje tudi dejstvo, da predloga ne utemeljuje nobena resna analiza, niti ni bil predložen uradni obljubljeni izračun minimalnih življenjskih stroškov," so navedli.

V ZDS pričakujejo, da bo minister "škodljiv predlog" nemudoma umaknil, "da bo spoštoval postopke posvetovanja s socialnimi partnerji, ki so določeni v zakonu o minimalni plači, predložil ustrezne analize in nenazadnje kot vladni skrbnik socialnega dialoga spoštoval vsaj osnovna načela tripartitnega socialnega dialoga".

Ostre tone so vnovič ubrali tudi v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). "Tako visok dvig bi lahko imel predvsem v podjetjih, ki že sedaj težko poslujejo, srednjeročno negativen vpliv prav na delovna mesta zaposlenih, prejemnikov minimalne plače. Poleg tega je minimalna plača 'mati vseh plač' in se posledično morajo dvigniti vse ostale plače, da se uravnilovka ne poveča dodatno. To pa lahko povzroči še večji pretres za gospodarstvo. Takšen dvig bi lahko negativno vplival tudi na javni sektor in javne finance," so opozorili v sporočilu za javnost.

V gospodarstvu razumejo, da se osnovne življenjske potrebščine dražijo in da je treba ljudem z minimalno plačo omogočiti dostojno življenje, so zapisali. "Zato smo pričakovali predlog povišanja bruto minimalne plače, višji od splošne inflacije, v smeri prehranske inflacije, to je med 2,5 in 5,7 odstotka," je ponovil glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček. Predlog o 1000 evrov neto minimalne plače pa pomeni zvišanje bruto minimalne plače za 16,44 odstotka, kar je močno nad zmožnostmi gospodarstva, je postregel z zadnjim preračunom.

V GZS so ob tem izpostavili, da je vlada v obdobju treh let z novimi davki in prispevki, vključno z dolgotrajno oskrbo in razveljavitvijo davčnih olajšav, najbolj obremenila prav ljudi z minimalno plačo in jim vzela 2100 evrov neto prejemkov oz. evrov letno. Zdaj se jim želi, tako Gorenšček, vsaj delno odkupiti z zimskim regresom in povečanjem minimalne plače. "A ta denar jemlje iz podjetij, kjer so ti isti delavci zaposleni, in s tem tam, kjer trenutno komaj shajajo iz meseca v mesec, ogroža prav njihova delovna mesta," je posvaril.

Na posvetu socialnih partnerjev o uskladitvi minimalne plače, ki je predviden v januarju, bodo po njegovih besedah zagovarjali usklajevanje minimalne plače z inflacijo.

V reprezentativnih delodajalskih organizacijah so na Mesca naslovili pismo, v katerem so izrazili oster protest nad načinom, kako je v četrtek predstavil svoj predlog za dvig minimalne plače za 113 evrov na 1000 evrov neto. Ob tem pričakujejo, da po njihovem neutemeljen in stroškovno močno obremenjujoč predlog nemudoma umakne.

"S takšno predvolilno obljubo in javno objavo v medijih ste v vlogi skrbnika socialnega dialoga tega ponovno in v celoti zaobšli, prav tako pa tudi posvetovanje s socialnimi partnerji, ki vam ga nalaga zakon o minimalni plači," so v skupnem pismu zapisali v Gospodarski zbornici Slovenije, Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, Trgovinski zbornici Slovenije, Združenju delodajalcev Slovenije ter Združenju delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije.

Kot so navedli, bi najprej pričakovali predstavitev predloga na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS), ki je bil tudi skladno z direktivo o minimalnih plačah potrjen kot posvetovalni organ za izvajanje direktive in usklajevanje minimalne plače. "Dodatno bi moral vaš predlog temeljiti na vseh ovrednotenih kriterijih, kot jih določa zakon o minimalni plači, ter na podrobni predstavitvi izračuna nove višine minimalnih življenjskih stroškov," so dodali.

Glede na podatke ministrstva, ki kažejo, da so se minimalni življenjski stroški v zadnjih treh letih povečali za 18 odstotkov, inflacija za okoli 17,5 odstotka, minimalna plača pa za 18,9 odstotka, je bila minimalna plača v tem obdobju že realno usklajena, so poudarili. "Nadaljnji skokovit dvig tako ni utemeljen z gibanjem minimalnih življenjskih stroškov, saj so ga dosedanje uskladitve minimalne plače že ujele," so prepričani.

V delodajalskih vrstah so pričakovali uskladitev minimalne plače v okvirih inflacije, to je med 2,5 in 3,0 odstotka, so pojasnili. "Predlagan dvig, ki pomeni 16,4-odstotno povečanje bruto minimalne plače, pa pomeni ponoven administrativni in močno stroškovno obremenjujoč poseg, ki presega zmožnosti podjetij, ki so bila skoraj v istem času obremenjena še z nepričakovanim zimskim regresom," so posvarili. Dodali so, da produktivnost dela ne sledi rasti plač.

Mesec je danes v izjavi ob robu njegove interpelacije v DZ poudaril, da se bodo s socialnimi partnerji o njegovem predlogu pogovorili 16. januarja na seji ESS, ob tem pa je zanikal očitke, da naj bi zaobšel socialni dialog.

"Predstavil sem izračun, ki kaže, da se z manj kot 950 evri v Sloveniji ne da dostojno živeti," je izpostavil. Po ministrovih besedah si vsi zaposleni v Sloveniji, vsi, ki delajo in se trudijo, zaslužijo, da so nad pragom tveganja revščine. Ta pa je bil nazadnje pri 982 evrov.

"Delodajalci bi seveda želeli, da se vsako leto minimalna plača uskladi samo z inflacijo, ampak pri tem ne upoštevajo dejstva, da je od minimalne plače treba živeti. Moje vprašanje je, ali si predstavljajo živeti z manj kot 1000 evri na mesec v Sloveniji danes? Jaz si ne," je sklenil.