Delodajalci v podporo zakonu, vlada opozarja: Predlog je fiskalno tvegan

V Združenju delodajalcev Slovenije opozarjajo na signale vpliva energetske in gospodarske krize ter padanja konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, ki se po njihovih navedbah odražajo ne le v zmanjšani gospodarski aktivnosti in zviševanju inflacije, temveč tudi realno v žepih zaposlenih v gospodarskem sektorju.

"V celoti se strinjamo z uvodno oceno stanja in razlogih za sprejem predloga zakona. Ne gre le za to, da se Slovenija dejansko uvršča med davčno najbolj obremenjene države v OECD, ampak tudi za ostale dejavnike, kot na primer povečevanje zaposlovanja v javni upravi, medtem ko se število zaposlenih v realnem sektorju, ki državo financira, zmanjšuje," so izpostavili.

Gospodarstvo, torej delodajalci in s tem tudi delavci, so, kot so dodali, pod vedno večjim pritiskom, saj so ukrepi za zagotavljanje proračunske vzdržnosti v preteklosti prinesli zgolj zviševanje davkov.

Generalni sekretar združenja Miro Smrekar je ocenil, da je predlog interventnega zakona pomemben premik v smeri, ki je nujna - manj administrativnih bremen, nižje obremenitve dela, več predvidljivosti in več konkurenčnosti za slovensko gospodarstvo.

"Slovenija ne more dolgoročno napredovati, če podjetjem jemlje prostor za investicije, razvoj in zaposlovanje, zato potrebujemo državo, ki razume, da so produktivnost, delo in podjetnost temelj blaginje," so Smrekarja povzeli v sporočilu za javnost.

Zakonu mora po njihovi oceni slediti še takojšnja korenita debirokratizacija poslovnega okolja in zmanjševanje apetitov državnega proračuna. Pozivajo tudi k odpiranju v zakonu nenaslovljenih pomembnih tem, kot so absentizem, minimalna plača, razbremenitev stroška dela in hitrejše zaposlovanje tujcev.

Poslanci bodo na skupnem odboru danes pretresali predlog zakona. Poslanci strank NSi, SLS in Fokus ter Demokrati in Resnica v njem predlagajo več ukrepov za grozečo energetsko krizo, med njimi nižji davek na dodano vrednost (DDV) za osnovna živila in del energentov.

Ob tem predlog vsebuje tudi sistemske rešitve s področij ugodnejše obravnave malega gospodarstva in t. i. normirancev, davkov in socialnih prispevkov, plačevanja prispevka za dolgotrajno oskrbo ter zdravstva in pokojnin.

Tako imenovani omnibus zakon posega v približno deset zakonov. Predlagatelji trdijo, da gre za nujne ukrepe za razbremenitev gospodarstva in prebivalstva po štirih letih, v katerih je levosredinska koalicija po njihovih navedbah zgolj povečevala obremenitve in s tem zmanjšala gospodarsko konkurenčnost Slovenije.

Da je predlog zakona primeren za nadaljnjo obravnavo, so prejšnji teden v DZ glasovali poslanci NSi, SLS in Fokusa, Demokratov, Resnice in SDS, v Svobodi, SD ter Levici in Vesni pa mu nasprotujejo ter pozivajo k splošni razpravi. Obenem so k predlogu vložile več dopolnil, med drugim bi črtale člene, ki niso interventne narave.

Levica je v torek napovedala tudi, da bodo proti zakonu, ki po njihovem prepričanju prinaša politike, škodljive za ljudi, razvoj države in družbo, uporabila vsa razpoložljiva parlamentarna sredstva, tudi zahtevo za posvetovalni referendum.

Predstavniki sindikatov so na novinarski konferenci pred sejo skupnega odbora DZ opozorili, da niso prejeli vabila na sejo, kar so označili za "šokantno". Ob tem so bili znova kritični do predloga, ki po njihovem mnenju koristi le lastnikom kapitala.

Kot je povedal predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek, so sindikalisti na predsednika skupnega odbora DZ naslovili poziv, naj jih kot socialne partnerje povabi na sejo, saj obravnavani zakon posega na "številna področja, na katerih se sindikati aktivno udejstvujejo". Do začetka seje po Počivavškovih navedbah niso prejeli nobenega odziva na poziv, kar pomeni, da na odboru ne bodo imeli možnosti govoriti.

"Menim, da je šokantno, da parlament s tem zakonom postaja institucija, kjer izražanje mnenj zainteresirane javnosti ne samo da ni zaželeno, ampak tudi ni dovoljeno," je povedal Počivavšek in dodal, da je predlog zakona o interventnih ukrepih "zakon za ozek krog posameznikov, ki bodo zaradi tega zakona bogatejši".

Generalna sekretarka Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Martina Vuk je opozorila, da predstavniki sindikatov tako ne bodo imeli možnosti socialnega dialoga in usklajevanja tega predloga zakona. Dodala je, da je tudi zakonodajno-pravna služba DZ - tako kot sindikati - ugotovila, da "zakon ni ne interventen, ne nujen, ne razvojen, saj posega v sistemske ureditve in odlaga nekatere učinke, kar pomeni, da se z njim niti ne mudi niti ne bo rešil položaja ljudi v tej državi, razen zgornjega enega odstotka".

Predsednik Konfederacije sindikatov 90 Slovenije Damjan Volf pa je izpostavil, da je šla "nastajajoča oblast že od samega začetka v kontekst rušenja socialne in solidarne države". Ob tem je opozoril, da se "oblast, ki se boji socialnega dialoga, boji resnice in želi ugrabiti dostojanstvo". Ukrepi, predvideni v predlogu interventnega zakona, bodo po njegovem koristili le kapitalu.

Do predlaganih rešitev je bil kritičen tudi predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko, ki je opozoril, da se predlagatelji bojijo posvetovalnega referenduma. Dodal je, da je socialni dialog, ki je predstavnikom sindikatov zaradi nezmožnostmi udeležbe na seji onemogočen, "ne samo vrednota, ampak konstitutivni element gradnje te države".

Sindikalisti so na novinarski konferenci dejali, da bodo v primeru, da DZ sprejme zakon, začeli zbirati podpise, potrebne za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma, in da se bodo proti zakonu borili z vsemi razpoložljivimi sredstvi.

Mnenje o predlogu zakona je na dopisni seji sprejela tudi odhajajoča vlada. Ta meni, da je predlog tako po vsebini kot strukturi parcialen, fiskalno tvegan in razvojno neučinkovit.

Kljub temu, da predlagatelji trdijo, da gre za zakon za razvoj Slovenije, vlada meni, da ta predlog zakona ne naslavlja ključnih izzivov slovenskega gospodarstva, ne krepi produktivnosti in ne zagotavlja dolgoročne vzdržnosti javnih financ.

Predlagani ukrepi po oceni vlade niso skladni z zastavljenim ciljem in posledično tudi ne bodo učinkoviti, saj da gre večinoma za ukrepe, ki so usmerjeni na ozke elemente posameznih sistemov oziroma ozke skupine davčnih zavezancev, ki ne morejo rezultirati v splošni podpori gospodarske rasti in povečanju konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.

"Poleg tega parcialno zastavljeni ukrepi, ki jih predlagatelji označijo kot interventne ukrepe, dejansko predstavljajo sistemske posege v sisteme socialne varnosti, brez ustrezno opravljenih analiz in predlogov ukrepov, ki bi nevtralizirali negativne javno finančne in druge negativne učinke predlaganih ukrepov," so zapisali.

Ministrstvo za finance ob tem opozarja na nevarnost uvedbe ukrepov brez jasnih rešitev za nadomeščanje izpada prihodkov. "Kar je še posebej problematično je, da predlagani ukrepi prinašajo znižanje javnofinančnih prihodkov do višine okoli ene milijarde evrov oziroma letno okoli 1,4 odstotka BDP, kar predstavlja neposredno tveganje za stabilnost javnih financ."

Vlada tako predloga zakona ne podpira in ocenjuje, da ni primeren za nadaljnjo obravnavo.