Delodajalci v podporo zakonu, sindikati napovedujejo referendum

V Združenju delodajalcev Slovenije opozarjajo na signale vpliva energetske in gospodarske krize ter padanja konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, ki se po njihovih navedbah odražajo ne le v zmanjšani gospodarski aktivnosti in zviševanju inflacije, temveč tudi realno v žepih zaposlenih v gospodarskem sektorju.

"V celoti se strinjamo z uvodno oceno stanja in razlogih za sprejem predloga zakona. Ne gre le za to, da se Slovenija dejansko uvršča med davčno najbolj obremenjene države v OECD, ampak tudi za ostale dejavnike, kot na primer povečevanje zaposlovanja v javni upravi, medtem ko se število zaposlenih v realnem sektorju, ki državo financira, zmanjšuje," so izpostavili.

Gospodarstvo, torej delodajalci in s tem tudi delavci, so, kot so dodali, pod vedno večjim pritiskom, saj so ukrepi za zagotavljanje proračunske vzdržnosti v preteklosti prinesli zgolj zviševanje davkov.

Generalni sekretar združenja Miro Smrekar je ocenil, da je predlog interventnega zakona pomemben premik v smeri, ki je nujna - manj administrativnih bremen, nižje obremenitve dela, več predvidljivosti in več konkurenčnosti za slovensko gospodarstvo.

"Slovenija ne more dolgoročno napredovati, če podjetjem jemlje prostor za investicije, razvoj in zaposlovanje, zato potrebujemo državo, ki razume, da so produktivnost, delo in podjetnost temelj blaginje," so Smrekarja povzeli v sporočilu za javnost.

Zakonu mora po njihovi oceni slediti še takojšnja korenita debirokratizacija poslovnega okolja in zmanjševanje apetitov državnega proračuna. Pozivajo tudi k odpiranju v zakonu nenaslovljenih pomembnih tem, kot so absentizem, minimalna plača, razbremenitev stroška dela in hitrejše zaposlovanje tujcev.

Predstavniki sindikatov so na novinarski konferenci pred sejo skupnega odbora DZ opozorili, da niso prejeli vabila na sejo, kar so označili za "šokantno". Ob tem so bili znova kritični do predloga, ki po njihovem mnenju koristi le lastnikom kapitala.

Kot je povedal predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek, so sindikalisti na predsednika skupnega odbora DZ naslovili poziv, naj jih kot socialne partnerje povabi na sejo, saj obravnavani zakon posega na "številna področja, na katerih se sindikati aktivno udejstvujejo". Do začetka seje po Počivavškovih navedbah niso prejeli nobenega odziva na poziv, kar pomeni, da na odboru ne bodo imeli možnosti govoriti.

"Menim, da je šokantno, da parlament s tem zakonom postaja institucija, kjer izražanje mnenj zainteresirane javnosti ne samo da ni zaželeno, ampak tudi ni dovoljeno," je povedal Počivavšek in dodal, da je predlog zakona o interventnih ukrepih "zakon za ozek krog posameznikov, ki bodo zaradi tega zakona bogatejši".

Generalna sekretarka Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Martina Vuk je opozorila, da predstavniki sindikatov tako ne bodo imeli možnosti socialnega dialoga in usklajevanja tega predloga zakona. Dodala je, da je tudi zakonodajno-pravna služba DZ - tako kot sindikati - ugotovila, da "zakon ni ne interventen, ne nujen, ne razvojen, saj posega v sistemske ureditve in odlaga nekatere učinke, kar pomeni, da se z njim niti ne mudi niti ne bo rešil položaja ljudi v tej državi, razen zgornjega enega odstotka".

Predsednik Konfederacije sindikatov 90 Slovenije Damjan Volf pa je izpostavil, da je šla "nastajajoča oblast že od samega začetka v kontekst rušenja socialne in solidarne države". Ob tem je opozoril, da se "oblast, ki se boji socialnega dialoga, boji resnice in želi ugrabiti dostojanstvo". Ukrepi, predvideni v predlogu interventnega zakona, bodo po njegovem koristili le kapitalu.

Do predlaganih rešitev je bil kritičen tudi predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko, ki je opozoril, da se predlagatelji bojijo posvetovalnega referenduma. Dodal je, da je socialni dialog, ki je predstavnikom sindikatov zaradi nezmožnostmi udeležbe na seji onemogočen, "ne samo vrednota, ampak konstitutivni element gradnje te države".

Sindikalisti so na novinarski konferenci dejali, da bodo v primeru, da DZ sprejme zakon, začeli zbirati podpise, potrebne za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma, in da se bodo proti zakonu borili z vsemi razpoložljivimi sredstvi.

Predstavniki sveta Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) so ob odsotnosti predstavnikov delodajalske strani izpostavili, da predlagane spremembe rušijo temeljna načela sistema, ki temelji na solidarnosti, in povečujejo odvisnost od integralnega proračuna države. Hkrati spodjedajo lani sprejeto pokojninsko reformo, predvsem načelo, da se bo za njene spremembe iskalo soglasje socialnih partnerjev. Nekatere določbe so tudi ustavno-pravno sporne, menijo.

Predstavniki sindikatov v svetu zavoda se tako ne strinjajo s predvideno kapico na vse prispevke socialnega zavarovanja za prejemke nad 7500 evrov. Kapica je namreč predvidena v višini, ki je nižja od najvišje pokojninske osnove, opozarjajo.

Nasprotujejo tudi avtomatičnemu prenehanju delovnega razmerja ob izpolnitvi pogojev za starostno pokojnino in določbi, da bi delovno razmerje lahko nadaljevali le s soglasjem delodajalca. Menijo, da to vodi v prisilno upokojevanje, zaradi česar bo v pokojninsko blagajno vplačanih manj prispevkov. Nasprotujejo pa tudi t. i. dvojnemu statusu, ki bi tistim, ki bi ob soglasju delodajalca nadaljevali z delom, omogočil prejemanje polne pokojnine in polne plače.

Zadovoljni niso niti s predlogom za znižanje najnižjih prispevkov za zavarovance s statusom samostojnega podjetnika ali kmeta. Znižali naj bi se s 60 odstotkov povprečne plače v državi na 45 odstotkov minimalne plače, ob čemer bi ob upokojitvi ohranili vse pravice. Tako bi prejemali trikrat večjo pokojnino od tistega, kar so v pokojninsko blagajno plačali, ob tem da že zdaj vplačujejo 18 odstotkov manj kot zaposleni, so opozorili.

Generalni direktor Zpiza Marijan Papež v izjavi za medije dejal, da je predlog zakona nestrokoven in da tudi ne gre za nujne ukrepe. Za tako pomembne sistemske spremembe bi pričakovali socialni dialog, je dodal. Če bo zakon sprejet takšen, kot je predlagan, bo potreben rebalans proračuna. Za zagotavljanje t. i. dvojnega statusa bodo morali predlagatelji po besedah generalnega direktorja Zpiza Marijana Papeža le v letošnjem letu iz proračuna zagotoviti dodatnih 120 milijonov evrov.

Predstavnik sindikatov Aljoša Čeč pa je dejal, da gre za resne posege v sistem, ki lahko nanesejo do 700 milijonov evrov izpada iz pokojninske blagajne letno, kar povečuje odvisnost od proračunskega financiranja in politike. "S tem denarjem bi sicer lahko dvignili pokojnine in prejemke invalidov za več kot osem odstotkov," je dejal. Ker predstavnikom sindikatov ni bilo omogočeno sodelovanje na današnji seji odbora DZ, pa bodo po besedah Čeča "očitno morali poslati svoje sporočilo na druge načine".

Predsedniki vseh reprezentativnih sindikalnih central so predlog interventnega zakona že ocenili kot poskus, da se pod krinko nujnosti sprejme rešitve, ki v prvi vrsti koristijo delodajalcem in kapitalu ter posegajo v temeljna načela socialne države.

Svet zavoda bo tako v skladu s sprejetimi sklepi pripravil analizo posledic predlaganih ukrepov na pokojninsko in invalidsko blagajno. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pa pozivajo, da pripravi analizo dolgoročnih učinkov navedenih zakonskih predlogov na sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Svoje stališče so posredovali tudi v DZ.