V parlamentarnem odboru za obrambo je minister za obrambo Anton Grizold članom odbora predstavil poglavitne spremembe v proračunskih izdatkih za obrambno področje v proračunu za leto 2003 in obrambni proračun za leto 2004 ter prednostne naloge, ki jih bodo zasledovali na ministrstvu. Grizold je izrazil zadovoljstvo s predvidenim razrezom obrambnega proračuna za prihodnji dve leti.
Po njegovem mnenju se bodo namreč zagotovila potrebna sredstva za ključne reformne procese, profesionalizacijo Slovenske vojske in priprave oboroženih sil za članstvo v zvezi Nato. Člani odbora glede predvidenega razreza proračunske pogače za obrambno področje niso imeli večjih pripomb.
Odbor za zdravstvo sprejel spremembe proračuna
Tudi parlamentarni odbor za zdravstvo, delo, družino, socialno politiko in invalide kot zainteresirano delovno telo ni posegel v predlagane spremembe proračuna za prihodnje leto in predlog proračuna za leto 2004. Po predstavitvah ministra za delo, družino in socialne zadeve Vlada Dimovskega ter ministra za zdravje Dušana Kebra so člani odbora sprejeli zgolj formalna sklepa o seznanitvi s proračunskimi postavkami na področjih politike zaposlovanja, družinske politike, socialnega varstva ter sistema zdravstva. Pri tem niso oblikovali prav nobenega dopolnila, ki bi ga predlagali v presojo matičnemu odboru za finance in monetarno politiko. Kljub temu pa je bilo na skorajda triurni seji odbora s strani opozicijskih SDS in NSi, pa tudi od predsednika odbora Stanislava Brenčiča (SLS) slišati kar nekaj pikrih, zlasti na račun finančnega ministra Antona Ropa.
Tudi odbor za notranjo politiko brez dopolnil
Odbor DZ za notranjo politiko na današnji seji, kljub številnim pripombam poslancev k posameznim postavkam, ki ne zagotavljajo dovolj sredstev za izvajanje nekaterih nujnih programov, ni predlagal nobenega dopolnila. Po besedah ministra za notranje zadeve Rada Bohinca predvidena sredstva sicer omogočajo izvedbo programov, zastavlja pa se vprašanje, v kakšnem času. Pri tem je opozoril predvsem na nekatere investicije, kot je izgradnja azilnega doma v Ljubljani, in na uresničevanje schengenskega akcijskega načrta. Proračunska sredstva, namenjena ministrstvu za pravosodje, v prihodnjem letu sicer zagotavljajo preživetje, nikakor pa ni mogoče mimo dejstva, da sredstev za investicije kronično primanjkuje, pa je opozoril državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Karl Erjavec.
Kot je pojasnil minister Bohinc, se pri predvidenih proračunskih sredstvih, namenjenih za delovanje policije, problem v pretežni meri nanaša na uresničevanje schengenskega akcijskega načrta. Če naj bi Slovenija do konca leta 2005 izpolnila vse pogoje, bi potrebovali dodatna sredstva v višini 3,5 milijarde tolarjev. V prihodnjih dveh letih pa sredstva omogočajo izpolnitev le kadrovskega pogoja (zaposlitev potrebnega števila policistov, ki bodo varovali zunanjo schengensko mejo), ne pa tudi informacijskih in tehničnih zahtev. Glede opreme tako ni v celoti pokrito vprašanje nakupa drugega helikopterja, preostanek manjkajočih sredstev pa se nanaša na objekte v povezavi z novimi zaposlitvami, je dejal Bohinc.
Vendar pa bi to vprašanje po ministrovi oceni kazalo prepustiti za razpravo kasneje, ko bo jasno, ali bomo v pogajanjih z EU dobili dodatna sredstva. Varovanje zunanje schengenske meje naj bi Slovenijo letno stalo vsaj 50 milijonov evrov, ta strošek pa bi bilo treba v skladu z načelom porazdelitve bremena, ki naj bi ne veljalo le za morsko mejo, porazdeliti, je poudaril minister. Sloveniji je prepuščeno, kdaj bo izpolnjevala pogoje za pridružitev Schengenu - kazalo bi torej počakati na revizijo predvidenih stroškov varovanja zunanje schengenske meje in na odgovor, koliko je pripravljena prispevati EU in ne že zdaj vzpostavljati vprašanja, ali bo treba spremeniti odločitev, da se s 1. januarjem 2006 pridružimo Schengenu, je dejal minister.
Komisija DZ za odnose s Slovenci predlaga tri dopolnila
Komisija DZ za odnose s Slovenci pa je sprejela sklep, da bo pripravila tri dopolnila k proračunskim predlogom, ki se nanašajo na izdatke zunanjega ministrstva, jih potrdila na korespondenčni seji, nato pa poslala v presojo matičnemu odboru. Predsednik komisije Franc Pukšič je izrazil upanje, da bo vlada upoštevala predloge komisije. Vodja Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, državni sekretar na MZZ Iztok Simoniti, pa je na seji opozoril na vnovično zmanjševanje proračunskih sredstev, namenjenih Slovencem v zamejstvu in po svetu.
Kot je na seji še poudaril Pukšič, gre v predlogu spremembe proračuna za leto 2003 za zmanjševanje sredstev, ki so bila sprva predvidena v proračunu, in sicer za kakih 41,5 milijona tolarjev. S temi sredstvi bi rešili marsikateri problem Slovencev po svetu, zato je predsednik komisije predlagal vrnitev odtegnjenih sredstev Uradu RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.
