Slabša ocena za Slovenijo: pritiski pod krinko boja proti epidemiji

Splošna ocena stanja demokracije v Sloveniji je padla, dobra ocena v primerjavi z ostalimi 29 državami, ki jih skupaj z našo uvrščajo med tako imenovane "nacije v tranziciji", pa je le slaba tolažba, glede na to, da med njimi ni večine tistih, s katerimi se sicer tako radi primerjamo. Gre namreč za države srednje in vzhodne Evrope ter centralne Azije, ki so na demokratično pot stopile po padcu železne zavese. 

Avtorji poročila so pod drobnogled vzeli sedem različnih kategorij: demokratičnost vladanja na nacionalni ravni, volilni proces, civilno družbo, neodvisnost medijev, demokratičnost vladanja na lokalni ravni, neodvisnost sodnega sistema in korupcijo. Za vsako od njih državi dodelijo oceno na lestvici od 1 do 7, pri čemer je 1 najnižja, 7 pa najvišja ocena. Povprečje predstavlja demokratične točke, te pa nato preračunajo v odstotke. 

Slovenija si je najboljšo oceno (6,50) prislužila pri neodvisnosti sodstva in demokratičnosti na lokalni ravni, najslabše (5,25) pa so ocenili stanje na področju neodvisnosti medijev in korupcije. Skupaj so naši državi namenili 5,86 demokratične točke oziroma 80,95 odstotka, s čimer se še naprej uvršča med konsolidirane demokracije. Toda: skupna ocena je padla s 5,93 na že omenjene 5,86 točke, kar pomeni, da se je Slovenija odrezala za odstotek slabše kot lani. 

V poročilu o Sloveniji izpostavljajo dvoje: slabše ocenjen položaj civilne družbe (s 6,00 na 5,75) zaradi "vladnih poskusov, da bi civilnodružbene skupine izselili iz nepremičnin v državni lasti, pritiska na policijo, da zatre protivladne proteste, in izkoriščanja krizne zakonodaje za omejevanje vloge okoljevarstvenih organizacij" ter slabšo oceno stopnje neodvisnosti medijev (ta je padla s 5,50 na 5,25) "zaradi sovražnosti do novinarjev, ki jo spodbuja premier Janez Janša, vladnega poskusa vmešavanja v delo javnega radia in televizije ter Slovenske tiskovne agencije, izkoriščanja pravnih sredstev za utišanje kritičnih glasov ter nadaljnje konsolidacije medijskega sektorja".   

Slovenija: pritiski pod krinko boja proti epidemiji

Kot nas spomnijo v delu poročila, namenjenem stanju v Sloveniji, so se pritiski na medije in poskusi utišanja kritikov začeli že kmalu potem, ko je koalicija pod vodstvom Janševe SDS prevzela oblast. "Janša in člani SDS so poskušali vplivati na delo neodvisnih inštitucij, verbalno so napadali kritike ter izvajali pritisk na neodvisne medije in na civilno družba, tudi na državljane, ki so se udeleževali protestov zaradi korupcijskega škandala, povezanega z naročanjem nujne medicinske opreme. Velikokrat so kot izgovor uporabili boj proti covidu-19," lahko preberemo. 

Spomnili so na poročila, ki so ministru za gospodarstvo Zdravku Počivalšku očitali vmešavanje v naročanje medicinske opreme, pa na policijsko preiskavo pri njem, zaradi katere je, pa potem ni odstopil notranji minister Aleš Hojs. Sledilo je poletje s korupcijsko afero Aleksandre Pivec, ki je, kot tudi lahko preberemo, Janša dolgo časa ni želel zamenjati, pa oktobrsko oblikovanje Koalicije ustavnega loka (KUL) in zaključek leta v znamenju padanja podpore vladi, ki se je kljub temu uspela obdržati. 

Kot posebej sporno so v poročilu izpostavili sovražno nastrojenost do kritičnega dela javne družbe. Spomnili so na pritiske na protestnike, omejevanje nevladnih organizacij ter poskuse vplivanja na medije, od predloga spremembe medijskega zakona, s katerim bi okrepili vladni nadzor nad STA in del sredstev z RTV prenesli na zasebne medije, med drugim tiste, povezane z Janšo in SDS, do verbalnih napadov na novinarje in novinarke in ustavitve financiranja STA.  Poskusom vplivanja se ni izognila niti Policija. Zvrstile so se številne menjave na pomembnih položajih, pri čemer je strankarska pripadnost imela prednost pred strokovnostjo, so zapisali. Med poskusi politizacije pravosodnega sistema pa so izpostavili težavno iskanje ustavnega sodnika ter Janšev pritisk na vrhovno tožilstvo, naj ukrepa proti protestnikom, ki so nosili transparente z napisom "Smrt janšizmu", češ da je to neposredna grožnja njemu in njegovim volivcem. 

Naprej lahko beremo o velikem korupcijskem tveganju pri nujnih nakupih medicinske opreme, ki da so potekali netransparentno in mimo ustaljenih praks ob vpletanju uradnikov na visokih mestih in ljudi blizu koalicijskim strankam. "Vlada je pandemijo izkoristila kot izgovor in zavrnila večino obtožb kot izmišljotine medijev, opozicije in globoke države," so zapisali in spomnili, da je žvižgač Ivan Gale izgubil službo.  

Sicer pa je leto minilo v znamenju pandemije, ki je močno prizadela številne ranljive skupine, med njimi daleč najbolj ostarele. Do konca leta 2020 je umrl vsak deseti prebivalec domov za starostnike, opozarjajo v poročilu. Poleg njih so veliko breme nosili kronično bolni in ljudje z najnižjimi dohodki, še ugotavljajo. Dolgo trajajoča zaprtja javnega življenja pa so negativno vplivala tako na osebne svoboščine ljudi kot na njihovo duševno zdravje, "pogosto nesorazmerno glede na njihove učinke".

Janša je svoje prave barve pokazal tudi na mednarodnem parketu, še ugotavljajo in naštevajo: podpora Poljski in Madžarski proti pogojevanju evropskih sredstev z upoštevanje vladavine prava, preuranjene čestitke Donaldu Trumpu za zmago na volitvah, ki jih je v resnici izgubil, prepiri na družbenem omrežju s člani Bidnove ekipe ter s kritičnimi tujimi novinarji ... 

Kaj nas čaka? 

"Ob izstopu Desusa iz vladne koalicije in ob pritiskih na poslance SMC, naj storijo enako, se veča tveganje politične nestabilnosti. SDS-ovi poskusi vmešavanja v pravosodje, policijo in druge državne inštitucije ter prizadevanja, da bi "disciplinirali" neodvisne medije in civilno družbo, lahko vodijo v nadaljnji padec ocene države, še posebej, če se dolgotrajna zdravstvene kriza prelije v gospodarsko in socialno, s čimer bi politično ozračje postalo še bolj razvneto," nam napovedujejo.

Kaj pa ostali?  

Zaskrbljujoča je skupna ugotovitev: da stopnja demokratičnosti v t. i. tranzicijskih državah že zadnjih 17 let iz leta v leto upada. Demokratični model ob številnih nerešenih družbenih vprašanjih izgublja pomen, ki so mu ga nekoč pripisovali, in vse več politikov se odprto spogleduje z avtorirarnim načinom vodenja. "V tem obdobju sprememb in nezadovoljstva so antidemokratični voditelji v regiji začeli na novo definirati norme in se pogajati o mejah sprejemljivega vedenja," ugotavljajo avtorji poročila in dodajajo, da se je to začelo s Putinom, nadaljuje pa se z Orbanom, od katerega se drugi voditelji uspešno učijo. Spopadanje z epidemijo v zadnjem letu je tovrstne politične zasuke še olajšalo. 

Prav Orbanova Madžarska je med državami Evropske unije najslabše ocenjena, prislužila si je komaj 3,71 točke, kar jo uvršča med hibridne režime. Skupaj s Poljsko pa sta v zadnjih štirih letih zabeležili rekordni padec ocene. V primeru Poljske je ta padla z 0,89, v primeru Madžarske pa za 0,75 točke. Zakaj je to pomembno? Ker poročilo kot Orbanovega zvestega učenca prepozna tudi slovenskega premierja.