Demokratična alternativa se predstavlja kot skupina uveljavljenih strokovnjakov in strokovnjakinj z različnih področij, ki hočejo živeti v normalni in razvojno perspektivni družbi, družbi blaginje in enakih možnosti in so pripravljeni k temu aktivno prispevati z znanji, kompetencami, izkušnjami, delom in političnim angažmajem. Ob objavi Programske platforme za razvojni preboj so poudarili tudi, da pri svojem delovanju ne izključujejo programskega in kadrovskega sodelovanja oziroma okrepitve obstoječih političnih strank na levi sredini. Odločili pa se bodo za sodelovanje s tisto opcijo, kjer bodo lahko uresničili svoje razvojne ideje.
Slovenija – zelena, aktivna in kreativna država
Ključne programske ukrepe so v Demokratični alternativi sicer strnili pod skupnim naslovom Slovenija – zelena, aktivna in kreativna država. Med drugim se zavzemajo za nacionalni stanovanjski program, tehnološki preboj, enotno pogodbo o delu, vključujočo starost, digitalizacijo, učinkovito in državljanom prijazno upravljanje države, podpiranje starševstva oziroma skrbništva.
Napovedujejo skrajšanje čakalnih vrst v zdravstvu, zeleno preobrazbo, energetsko avtonomnost, nacionalni 30-letni program vlaganj v prometno in socialno infrastrukturo, povečano samooskrbo javnih ustanov, popolno legalizacijo in regulacijo pridelave in uporabe konoplje, spodbude za povečanje udeležbe delavcev na dobičku in solastništva zaposlenih ter sprejem ustanovitev nacionalne letalske družbe. Za učinkovito vodenje velikih projektov in njihovo realizacijo predlagajo ustanovitev Strateškega sveta, ki bi spremljal, nadziral in usmerjal večje oziroma pomembnejše državne investicije.
Redakcijo programa Demokratične alternative so pripravili Drago Babič, Jože P. Damijan, Jasmina Držanič, Dušan Keber, Stojan Pelko in Brigita Skela Savič, v tematskih razpravah pa so med drugim sodelovali še Bogdan Biščak, Metod Di Batista, Gregor Golobič, Jana Kolar, Janez Kopač, Bine Kordež, Jadran Lenarčič, Brane Lučovnik, Boris Mihajl, Igor Papič, Arjan Pregl, Jani Sever, Jožef Slana, Ana Stanič, Majda Širca, Boštjan Špetič, Stanko Štrajn, Andraž Tori, Boris Turk, Samuel Žbogar in Jurij Žurej.
V KUL skopi z odzivi o ponovni politični aktivaciji Damijana
Jože P. Damijan, ki se je nazadnje politično aktiviral kot možni kandidat za mandatarja strank KUL, je danes za STA pojasnil, da obstaja več možnosti, bodisi da okrepijo obstoječe politične stranke, bodisi da se z njimi povežejo v predvolilno zavezništvo in na državnozborskih volitvah nastopijo skupaj. Kot je še potrdil, se je o sodelovanju pogovarjal z več kot tremi strankami, med drugim s SD, Levico in predsednikom Gibanja Svoboda Robertom Golobom. Damijan sicer stranke KUL vidi kot naravne zaveznike, a poudarja, da niso edini. "Vendar pa ne želimo še dodatno drobiti političnega prostora, temveč ga kvečjemu okrepiti," je dejal.
V SD in Levici so potrdili, da so se z Damijanom sestali. Kot so še dodali v SD, so govorili o možnih sinergijah medsebojnega sodelovanja. Vodja poslancev Levice Matej T. Vatovec pa je dejal, da v Levici ob tem niso prišli še do nobenih zaključkov. Po njegovih besedah je cilj Levice, da se okrepi in bo močno zastopana v naslednji vladi, medtem ko o ciljih Damijanove skupine ne more govoriti. Iz LMŠ in SAB pa so sporočili, da se z Damijanom niso sestali.
