Od leta 1991, ko je začel veljati zakon o denacionalizaciji, pa do konca junija letos je bilo vloženih 39.387 denacionalizacijskih zadev, od tega večina (38.216) na upravne enote. Kot je danes na novinarski konferenci povedala pravosodna ministrica Zdenka Cerar, je delež zaključenih zadev na upravnih enotah 89-odstoten, nekaj manjši na ministrstvih; povprečje reševanja denacionalizacijskih zadev zato znaša 88 odstotkov.
Cerarjeva meni, da se bodo vse zadeve rešile v letu dni, vendar pa je ob tem poudarila, da zaenkrat ostajajo nerešeni najtežji primeri. Tako se lahko cilj, da bi država končala z denacionalizacijo v enem letu, pa se lahko tudi odmakne. Pravosodna ministrica pravi: "V predalu ostajajo najtežje zadeve in pri teh se večkrat ušteješ, imajo tudi mednarodni element; na primer ugotavljanja državljanstva." Veliko je bilo kritik na račun reševanj denacionalizacijskih zadev, češ da niso rešene dovolj hitro in uspešno za državo. Vendar stvari se premikajo, meni Cerarjeva, ki poudarja, da gre zahvala hitrejšemu obravnavanju denacionalizacijskih zadev na račun poravnave.
Zaradi poravnav je država privarčevala
Dlje časa, kot se poravnave sklepajo, več denarja mora država plačevati, je na novinarski konferenci poudaril generalni državni pravobranilec Lucijan Bembič. Sicer podatka o odškodninah na sploh na ministrstvu nimajo. Obstajata dve vrsti odškodnine, in sicer ko ni prišlo do vrnitve v naravi, ter t. i. uporabnine.
Pri slednjih upravičenec dobi v naravi nazaj imetje, vendar pa se nato še vrednoti, koliko bi za lastnino iztržil, če bi jo dobil na dan uveljavitve zakona o denacionalizaciji. Kot je povedal državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Marko Starman, se vrednotenje izvede glede na okoliščine (npr. kraj denacionalizacijske zadeve). Po zaslugi poravnav so bile odškodnine nizke; kot je pojasnila Cerarjeva, si tudi upravičenci želijo, da pridejo hitreje do denarja, državi pa ni treba odšteti prevelikega zneska.
Največ nerešenih zahtevkov za vrnitev kmetijskih zemljišč in gozdov
Konec junija je bilo na upravnih enotah nerešenih še 3049 denacionalizacijskih zadev. Največ jih je bilo nerešenih na področju
vračanja kmetijskih zemljišč, gozdov in kmetijskih gospodarstev (1715), nekaj manj na področju vračanja stanovanjskih hiš, stanovanj, poslovnih stavb, poslovnih objektov in stavbnih zemljišč (nerešenih je 1121 zadev), najmanj pa na področju vračanja zasebnih gospodarskih podjetij (213).
Na prvi stopnji še 190, na drugi stropnji pa 660 nerešenih zahtevkov
Na prvi stopnji sicer o vrnitvi odvzetega premoženja odločajo še ministrstva. Ministrstvo za kulturo ima nerešenih še 176 zadev (pravnomočno zaključenih 736 zadev), finančno ministrstvo nima več nerešenih zadev, pač pa jih ima ministrstvo za okolje, in sicer 14 (pravnomočno zaključenih je 82 denacionalizacijskih zadev).
Ministrstva, ki na drugi stopnji rešujejo pritožbe (ministrstva za kmetijstvo, okolje in gozdarstvo) imajo skupaj še 660 nerešenih zadev, kar je mnogo več, kot so si sprva zamislili (načrt je bil v tem času le 92 nerešenih zadev).
Uršulinski samostan kot primer poravnave
Starman, ki je junija lani zagotovil, da se bo večina denacionalizacijskih zadev zaključila v letu 2004, je med drugim kot primer nedavno sklenjene denacionalizacijske poravnave predstavil kompleks uršulinskega samostana ob Šubičevi in Slovenski cesti v Ljubljani. Kot je znano, imata prostor v kompleksu med drugim Šolski muzej in Gimnazija Jožeta Plečnika. Upravičenec je sicer imel pravico do vračanja v naravi, a se je temu odpovedal prav zaradi gimnazije, in prejel obveznice. Da se poravnava splača se je izkazalo tudi v primeru koprskih zaporov, ki so bili v nekdanjem frančiškanskem samostanu. Kot je dejal Bembič, bi obresti samo za dve leti znašale 120 milijonov tolarjev. Prav v primeru koprskega zapora pa je bila izplačana tudi najvišja odškodnina, in sicer 148 milijonov tolarjev.
Kot je znano, je bil v oktobru 2002 sprejet sklep, ki je zavezoval vse državne organe, ki odločajo o postopku denacionalizacije, da pripravijo načrt njegovega zaključka. Istočasno pa se je ministrstvo za pravosodje (MP) zavezalo, da spremlja izvajanje načrta. Prvo poročanje je bilo po koncu prvega tromesečja, torej po 31. decembru 2002, ko je bila realizacija kar 94-odstotna. Statistične podatke MP predstavlja vsako trimesečje.
Lastniki razlaščenega premoženja menijo drugače
V Združenju lastnikov razlaščenega premoženja pa se ne strinjajo s podatkom, da je rešenih že 88 odstotkov denacionalizacijskih zahtevkov. Inka Stritar iz združenja pravi:"Lahko, da so te stvari urejene na upravnih enotah, vendar je zelo veliko pritožb in te pritožbe potujejo od prve stopnje do vrha in se zopet vrnejo na upravne enote.". Nekateri upravičenci so se zato že pritožili na evropsko sodišče za človekove pravice.
