Denar za orožje ali zdravstvo?

Levico in SD smo vprašali po konkretnih programih, v katere bi lahko investirali v zdravstvu, kako bi "vložili v nove družbene odnose", v dolgotrajno oskrbo. Na naša vprašanja so nam po dolgem premisleku v Levici odgovorili zgolj da bi naredili ločene ambulante za Covid, kar že obstaja in gradili nove domove za ostarele, kar je že v načrtih. V SD pa so odgovorili, da bi za 780 milijonov gradili zgolj dve novi infekcijski kliniki. Podpise za referendum so očitno zbrali brez natančnega načrta alternativnih vlaganj, zgolj z nasprotovanjem in trditvijo, da zdaj ni čas. Po besedah SD, bi  "ob povrnitvi stabilne gospodarske rasti nastopil tudi čas za ponovni premislek o vlaganjih v vojaško opremo". Torej nekoč v prihodnosti, šele čas za razmislek. Zadnje desetletje ne virusa, ne tega časa očitno ni bilo.

Pozabljeni in zanemarjeni sistem

Številke namreč govorijo povsem drugo. Slovenija od leta 2010 praktično ni nič vlagala v svojo varnost. V zadnjih letih je bila na čistem zavezniškem dnu po skrbi za svoje pripadnike. Če bi Levico in SD zares skrbelo za zdravje državljanov, bi jih lahko skrbelo zadnje desetletje zaradi ozeblin in slabe zaščitne opreme na delovnem mestu državljanov, katerih edini greh je bil, da so bili v službi domovini z grbom Slovenske vojske. Slovenija je imela med letoma 2013 in 2016 za investicije zgolj deset milijonov evrov. 

Očitki Socialnih demokratov, da vojska kupuje nepotrebno orožje, je očitek proti samemu sebi. Resolucija o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja vojske do leta 2025, ki jo je sprejel državni zbor, je iz časa vlade SD, iz leta 2010, seznam nakupov pa iz časa ministrovanja 

Andreje Katič. Takrat je imela vojska pod Socialnimi demokrati na voljo skoraj 137 milijonov evrov za investicije. Tako je boleča usoda obrambnega sistema figa v žepu vladajočih. Ko so v poziciji, sprejemajo dolgoročne načrte z visokimi številkami, ko pridejo v opozicijo, te dokumente zanikajo ali jih z vsem populizmom napadajo. Danes v SD odgovarjajo: "To je bil povsem drugačen čas od tega, ki ga živimo danes, zato primerjava med obdobji ni niti smiselna, niti mogoča. V času ministrovanja Andreje Katič je imela Slovenija 4,1 % rast BDP, danes pa smo soočeni s 13 % padcem BDP glede na enako četrtletje prejšnjega leta"

 Pa poglejmo, kaj in koliko zares nameravamo z zakonom nameniti investicijam v vojsko. Presenetljivo niti blizu toliko, kot trdijo zagovorniki referenduma. 

Kaj v resnici pomeni 780 milijonov evrov. V šestih letih

Zakon predvideva, da bi vojska za investicije, poleg ostalega proračuna, za leti 2021 in 2022 dobila po dodatnih 100 milijonov evrov, za leta 2023 do vključno 2026 pa po dodatnih 145 milijonov evrov. V ta račun moramo vključiti še deset let dolga, ko so investicije zradirali predvsem Borut Pahor in SD. V teh letih so bile investicije praktično neobstoječe. Torej je treba teh 780 milijonov razdeliti na deset let suše in prihajajočih šest let. V tej perspektivi je za vojsko v resnici namenjenih 48,75 milijona na leto. Lahko pa v nekem zanikanju desetletja zanemarjanja sistema, kjer smo se že poenotili, da je obramba dobila milijardo manj, kot bi morala dobiti glede na v državnem zboru sprejete resolucije, še vedno pogledamo scenarij prihodnjih šestih let. Še vedno to pomeni od 50 do 80 milijonov dodatnega denarja na leto.

Primerjava zdravstva in obrambe

Čas za finančno vlaganje v področje, za katerega upaš, da ga ne boš potreboval, je vedno neprimeren. Pri zdravstvu dilem ni, večina od nas bo potrebovala zdravstveni sistem vsaj dvakrat v življenju, vsaj dva zdravnika, enega, da ugotovi rojstvo, in drugega, da ugotovi smrt. Vlaganje v 

zdravstveni sistem je premočrtno in univerzalno sprejeto s splošnim konsenzom. V zdravstveni sistem pri nas vlagamo iz vsaj štirih blagajn, med njimi je največja zdravstvena blagajna ZZZS. Ta za zdravstvo pri nas namenja 3,525 milijarde, ko prištejemo še ostale, je jasno, da Slovenija brez dodatnega dopolnilnega zavarovanja, ki je v praksi dodaten, obvezen vir dohodkov, vsaj 4,045 milijarde evrov. Za celotni MORS, ne samo za vojsko, tudi celotni sistem zaščite in reševanja in oba inšpektorata, pa letos namenjamo 636 milijonov. Tako je povsem napačen podatek, da gre 636 milijonov evrov za "oborožitev", kot so poročali na nacionalni televiziji. 

Primerjava dolgotrajna oskrba obramba

V proračunu je za dolgotrajno oskrbo namenjenih nekaj manj kot 23 milijonov evrov. Ampak se za dolgotrajno oskrbo iz drugih javnih blagajn namenja še ogromno drugih sredstev, poleg proračuna še ZZZS, ZPIZ in občine. Zaradi tega je težko določiti končno številko, koliko se za dolgotrajno oskrbo namenja v letu 2021. Vendar vseeno lahko govorimo o dveh konkretnih številkah. Po zadnjih Sursovih podatkih v Sloveniji za dolgotrajno oskrbo iz sektorja država letno namenimo približno 382 milijonov evrov. 

Ocena ministrstva za zdravje pa je, da se bo v letu 2021 za obstoječi sistem dolgotrajne oskrbe namenilo okoli 305 milijonov evrov javnih izdatkov. Za investicije v SV se v letu 2021 namenja 104 milijone. Za celotni MORS, ne samo za vojsko, tudi celotni sistem zaščite in reševanja in oba inšpektorata pa letos namenjamo 636 milijonov. Tako je povsem napačen podatek, da gre 636 milijonov za "oborožitev", kot so poročali na nacionalni televiziji. 

Primerjava sociala obramba

Proračun ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti se je z 1.628.783.490 evrov povečalo za več kot 308 milijonov na skoraj dve milijardi evrov.

Sredstva na podprogramu Dolgotrajna oskrba so se z 8 milijonov povečala na skoraj 19, povečevanje pa bodo namenili dokončanju gradnje dveh DSO Vrtojba in Osilnica in začetku gradnje petih novih DSO. Po podatkih Skupnosti socialnih zavodov se predvideva skupaj zagotovitev 1.050 novih postelj za 7 domov za starostnike, 150 postelj na dom. 

Denar za programe socialnega varstva in izenačevanja možnosti za invalide so se podvojila s 50 na 104 milijone evrov. Gre predvsem za podporo programom osebne asistence invalidov. Za celotni MORS, ne samo za vojsko, tudi celotni sistem zaščite in reševanja in oba inšpektorata pa letos namenjamo 636 milijonov. Tako je povsem napačen podatek, da gre 636 milijonov za "oborožitev", kot so poročali na nacionalni televiziji. 

Oprema za misije?

Stalno ponavljanje Levice in levice, da Slovenija kupuje orožje za NATO ali misije na tujem, se je pri njihovi bazi že dobro prijelo, a tudi tu so dejstva povsem drugačna. Drži, da del opreme lahko najdemo tudi na mednarodnih misijah in misijah zveze NATO v tujini. Tako so svarune uporabljali v Afganistanu, a tam je že dolgo le nekaj vojakov, manj kot za oddelek. Na Kosovu pa srečujemo opremo, ki smo jo dobili še iz JLA, bojna oklepna vozila so povsem iztrošena, le čisti sreči pa se lahko zahvalimo, da je oklep HUMVEEjev zdržal, ko so nanj streljali na misiji Združenih narodov v Libanonu.

 A vsi ti primeri so le obrobne zgodbe naše vojske. Ljubica Jelušič je kot ministrica vpeljala medalje generala Franca Rozmana Staneta. Predlagal jih je partizanski general Ivan Dolničar, namenjene pa so pripadnikom Slovenske vojske za izjemno prizadevno in uspešno opravljanje poveljniških dolžnosti na mednarodnih operacijah in misijah. Zgledovali pa so se po naših španskih borcih, ki so se vrnili iz španske državljanske vojne opremljeni z vojaškim znanjem in vojnimi izkušnjami. Te so potem uporabili za obrambo domovine pred nemškim okupatorjem. Bi se lahko Levica in SD kaj naučili od te lekcije zgodovine? Tudi Slovenska vojska tuje misije potrebuje in uporablja predvsem za obrambo Slovenije. Vse investicije pa so namenjene obrambi doma. Pregled investicij do leta 2022 je jasen. Prenova letališke infrastrukture na letališču v Cerkljah. Začetek gradnje strelišča Apače in celovita ureditev vojašnice Edvarda Peperka v Ljubljani. Zaključek nakupa bojnih vozil 4 X 4 (OshKosh), ki jih je naročila že Šarčeva vlada. Nabava komunikacijsko-informacijskih sistemov in opreme za zagotavljanje kibernetske varnosti. Nakup pehotne oborožitve za celotno SV in opreme za specialne sile (bojevnik 21. stoletja). Nakup logistične opreme, tovornih vozil in medicinske opreme.

Zdi se, da so Levica in SD kljub vsem tem dejstvom vrgli v zrak nekaj parol: "Kupujete tanke ... izbirate orožje pred zdravjem ... ne zanima vas blaginja ... vložiti je treba v nove družbene odnose," in čakajo, kaj se bo prijelo, potem pa se izvijajo, da je šlo zgolj za karikature. 

Nihče v zvezi NATO ni nikoli od Slovenije zahteval ničesar, še najmanj nakup tankov, oklepnikov ali 780-milijonske investicije. Zavezništvo se je samo, skupaj s Slovenijo, obvezalo za svojo obrambo, za obrambo domovin nameniti vsaj 2 % bruto domačega proizvoda. Teh 780 milijonov evrov nas komaj potegne v smer lastnih obljub, pa še vedno daleč od 2 % BDP.

Orožarske afere resna grožnja

Edino dejstvo, ki govori proti investicijam v takšni obliki, so izkušnje z orožarskih afer, kjer se Janez Janša znova in znova ne zna zadržati. Edina rešitev za to resno težavo je neposredni nakup države pri državi. 

Edino dejstvo, ki govori proti investicijam te vrste, je vztrajanje pri dveh srednjih bataljonskih skupinah. Edina rešitev za to resno težavo so resni, strokovni pogovori med vlado in opozicijo. Sicer bo še naprej tista stranka, ki bo v opoziciji napadala samo sebe, ko je bila še na oblasti.

Glede na številke in dejstva se predlagatelji referenduma in vlada strinjajo le v eni točki. Ni pravi čas za vlaganje v obrambni sistem. Je skrajni čas.