Denar za uničene gozdove

Zavod za gozdove bo še letos pripravil sanacijskih načrt za obnovo 710 hektarov gozdov, ki so pred dnevi pogoreli v velikem požaru na komenskem Krasu.

Preliminarna ocena škode v naravi znaša 212 milijonov tolarjev, ob tem pa bo treba za obnovo gozdov, ki naj bi trajala pet let, zagotoviti še okoli milijon tolarjev na hektar, za kar bo del sredstev zagotovila tudi država, je obljubila ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Marija Lukačič.

Ministrica pohvalila gasilce

Kmetijska ministrica, ki se je na Krasu srečala s predstavniki Zavoda za gozdove in Gasilske zveze Slovenije, je po sestanku pohvalila dobro organizirano delo vseh, ki so sodelovali pri gašenju velikega požara na območju Šumke in Trstelja.

V zvezi z obnovo je vodja sežanske enote Zavoda za gozdove Milan Race povedal, da bo država sofinancirala med 40 in 60 odstotkov "sadilnega in setvenega" materiala pri pogozdovanju. Gozdove bodo obnavljali z avtohtonimi listavci, a zaenkrat še ni mogoče reči v kakšnem obsegu, saj so kar v 82 odstotkih pogorelih gozdov lastniki zasebniki. Teh je med 500 in 600, a z njimi še niso imeli konkretnejših stikov, je še dodal.

Po besedah Lukačičeve je bila velika razsežnost požara na komenskem Krasu posledica suše, ki je prizadela skoraj celotno območje Slovenije. Zaradi suše bo izpad pridelka in posledično prihodka v kmetijstvu velik, a se na ministrstvu "dobro zavedajo, da bo treba v čim krajšem času sanirati posledice suše, predvsem pa pripraviti učinkovite ukrepe z njeno preprečevanje", je poudarila. Po njenih besedah na ministrstvu že pripravljajo program razvoja podeželja za programsko obdobje 2007-2013, v katerem bodo pomembno mesto imeli tudi namakalni sistemi.

Namakalni sistem na Vipavskem v bližnji prihodnosti?

Ministrica Lukačičeva se je odzvala tudi na četrtkova opozorila Kmetijske zadruge Vipava o hudih posledicah suše na Vipavskem. "Zagotovo bom obiskala tudi Vipavsko dolino," je kmetom obljubila ministrica, ki tudi ne vidi ovir, da ne bi z gradnjo namakalnega sistema v zgornjem delu doline začeli v bližnji prihodnosti.

Izgradnja namakalnih sistemov je v zadnjih 15 letih v Sloveniji skoraj v celoti zamrla, a kmetijsko ministrstvo že pripravlja program razvoja podeželja za naslednje programsko obdobje 2007-2013, v katerem bo pomembno mesto imela tudi izgradnja namakalnih sistemov, je povedala Lukačičeva. Veliko tovrstnih projektov je bilo v preteklosti že izdelanih, sedaj pa bo treba ponovno proučiti možnosti glede na vodne vire in ekonomsko smiselnost namakanja, je še dodala.

V zvezi z zahtevo vipavskih kmetov, da bi tudi v zgornjem delu Vipavske doline uredili namakalni sistem je pojasnila, da ima to območje "dovolj vodnih virov, zato ne vidi razlogov, da se projekt namakalnega sistema, za katerega so v preteklosti že bili izdelani načrti, ne bi začel uresničevati v bližnji prihodnosti".