Odbor DZ za zdravstvo, delo, družino, socialno politiko in invalide je na štiriurni seji dokončal odločanje o amandmajih k predlogu zakona o delovnih razmerjih, s čimer je pripravil zakon za drugo obravnavo v DZ, ki je predvidena za januarsko zasedanje. Zakon sicer v kar 238. členih celovito ureja razmerja med delavci in delodajalci, veljati pa naj bi začel 1. januarja 2003.
Veliko razprave so povzročila določila zakona o pravici in izrabi letnega dopusta, ki so - kot so predlagana - slabša za delavce. Predsednik sindikata Pergam Dušan Rebolj je pojasnil, da je usklajen zakon plod kompromisa, ki nekje prinaša delavcem več pravic, drugje pa malo manj. Predstavnik delodajalcev in član upravnega odbora GZS Samo Hribar Milič pa je poudaril, da ne gre za napako, ampak za izpogajano stvar in dodal, da imamo v Sloveniji nadstandardne rešitve glede nekaterih drugih stvari, kot npr. porodniškega varstva.
Predstavnica ministrstva za delo, družino in socialne zadeve pa je članom odbora pojasnila, da je bila podlaga za besedilo določb zakona glede letnega dopusta mednarodna konvencija o delu. Podaljšuje se letni dopust na štiri tedne oz. 20 dni, pri tem pa se ukinja možnost, da bi lahko delavec, ki je bil npr. odsoten iz dela zaradi bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka, od januarja do decembra določenega leta, v naslednje leto prenesel svoj dopust. Letni dopust, ki ni bil izrabljen v tekočem koledarskem letu zaradi omenjenih odsotnosti, se namreč sme izrabiti tudi v naslednjem letu (do 30. junija), če delavec oz. delavka v tekočem letu delal vsaj šest mesecev.
Odbor je med drugim prevzel predlog Študentske organizacije Univerze v Ljubljani za podrobno določitev začasnih in občasnih del dijakov in študentov; zanje pa naj bi se uporabljale tudi določbe zakona o delovnih razmerjih o delovnem času, odmorih in počitkih ter o odškodninski odgovornosti.
Novi zakon tudi malo drugače ureja uveljavljanje in varstvo pravic, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja, saj po novem ni več dvostopenjskega odločanja pri uveljavljanju pravic pri delodajalcu. Poleg tega pa je tudi disciplinski postopek izgubil vso težo, ki jo je imel doslej.
Podpora za sredstva za avtoceste
Odbor DZ za infrastrukturo in okolje je na današnji seji podprl predlog novele zakona o zagotovitvi namenskih sredstev za graditev državnih cest, določenih v nacionalnem programu izgradnje avtocest. Državnemu zboru je predlagal, naj t. i. zakon o bencinskem tolarju sprejme po skrajšanem postopku, saj gre za manj zahtevne uskladitve z zakoni, ki so nadomestili zakon o prometnem davku.
Novela zakona o bencinskem tolarju je po besedah državnega sekretarja na prometnem ministrstvu Antona Šajne nujna, saj sedanji zakon ni več operativen, ker sta prometni davek od motornih bencinov in dizelskega goriva, ki je bil osrednji vir sredstev za uresničevanje avtocestnega programa, že pred časom nadomestila nova davčna ureditev oziroma zakona o davku na dodano vrednost in o trošarinah.
Predlog novele natančno določa integralni proračun Republike Slovenije kot vir za zagotavljanje sredstev po omenjenem zakonu. V skladu s predlaganim 2. členom se v proračunu za leto 2003 zagotovijo sredstva za gradnjo avtocest v višini najmanj 37 milijard tolarjev in v naslednjih letih najmanj v znesku, ki je realno enak tistemu iz leta 2003.
Denar za železnice bo počakal na predlog reogranizacije
Niso pa podprli novele zakona o železniškem prometu, ki med drugim Slovenskim železnicam (SŽ) v letu 2002 omogoča najetje 8,25 milijarde tolarjev kredita, enak znesek pa tudi v letu 2003, saj predvidena proračunska sredstva ne zadoščajo za tekoče vzdrževanje javne železniške infrastrukture. Člani odbora so na podlagi iniciative Branka Kelemine (SDS) še menili, da je treba ta zakonski predlog obravnavati hkrati s predlogom zakona o reorganizaciji SŽ, ki pa je še vedno v usklajevanju med ministrstvi za promet in finance. Parlamentu so zato predlagali, naj obravnavo predloga novele zakona o železniškem prometu preloži na naslednje zasedanje DZ, saj bo po oceni prometnega ministra Jakoba Presečnika v treh tednih nared tudi predlog zakona o reorganizaciji SŽ.
Minister Presečnik je še povedal, da se je sistem SŽ že lani financiral na osnovi kreditov, ker v proračunu ni bilo mogoče zagotoviti dovolj sredstev. Sicer pa predlog novele zakona o železniškem prometu predstavlja uskladitev zakona s pravnim redom EU, še zlasti z direktivami, ki jih je Evropski parlament sprejel 26. februarja.
Proti prepovedi vplutja ladij na jedrski pogon ali orožjem
Člani odbora za infrastrukturo in okolje so soglašali tudi z obravnavo in sprejemom po skrajšanem postopku predloga novele pomorskega zakonika, ki bo odpravila prepoved vplutja vojaškim ladjam na jedrski pogon ali z jedrskim orožjem v slovenske notranje vode, saj bi tudi s tem po njihovem prepričanju pred praškim vrhom zveze NATO slednji dali jasen znak, da se ji želimo pridružiti. Predlogu novele tega zakona, ki ga je državnozborsko obravnavo vložila skupina poslancev s prvopodpisanim Janezom Janšo (SDS), je nasprotoval le Aurelio Juri (ZLSD).
Predlog novele pomorskega zakonika, ki jo je v obravnavo DZ predložila skupina poslancev s prvopodpisanim Janezom Janšo (SDS), po razlagi slednjega odpravlja eno od določb, "ki je bila po zagotavljanju mnogih sprejeta nevede". Prepoved vplutja jedrskih vojaških ladij v notranje vode Slovenije po njegovem prepričanju ogroža nacionalno varnost države in ji preprečuje članstvo v zvezi NATO. Take določbe po njegovem opozorilu nima nobena kandidatka za članstvo v tej vojaško-politični zvezi in tudi nobena članica. Sicer pa po njegovem omenjena določba nobeni ladji z jedrskim orožjem ne preprečuje vstopa v slovensko morje, če si ta to želi.
Aurelio Juri (ZLSD) pa je še vedno pogrešal uradni dokument zveze NATO, s katerim bi slednja od Slovenije izrecno zahtevala odpravo te zakonske določbe. Izrazil je tudi začudenje, da vlada sedaj podpira omenjeno novelo pomorskega zakonika, čeprav ni minilo niti leto dni od njegovega sprejetja in po mnenju Jurija je težko verjeti, da je bila prepoved vplutja jedrskih vojaških ladij marca lani sprejeta nevede. Po njegovem tudi ne gre za malenkostne spremembe, ampak za "obrat za 180 stopinj". Povedal je še, da te novele ne bo podpiral tudi v bodoče.
Drnovšek obvestil državni zbor o Bavčarjevem odstopu
Predsednik vlade Janez Drnovšek je pisno obvestil predsednika DZ Boruta Pahorja o odstopu ministra za evropske zadeve Igorja Bavčarja, obenem pa je državnemu zboru za novega ministra za evropske zadeve predlagal vodjo pogajalske ekipe za vstop Slovenije v EU Janeza Potočnika. Pahor pričakuje, da bo pristojno parlamentarno delovno telo opravilo zaslišanje kandidata prihodnji teden, tako da bi lahko DZ o tem odločal že na seji, ki se bo začela 22. januarja.
To pomeni, da se bo DZ z odstopom dosedanjega ministra za evropske zadeve seznanil na januarski seji, ko bo imel Bavčar v skladu z zakonom o vladi v parlamentu svoj odstop pravico tudi obrazložiti. Bavčar je premieru Drnovšku poslal odstopno izjavo že 17. decembra lani, potem ko ga je nadzorni svet Istrabenza imenoval za prihodnjega novega predsednika uprave te holdinške družbe. Ministrski kandidat Janez Potočnik pa se bo moral najprej v treh in najkasneje v sedmih dneh po predložitvi predloga predsedniku DZ predstaviti pristojnemu delovnemu telesu DZ in odgovarjati na vprašanja njegovih članov.
Kučan predlaga za Marka Pavliho za sodnika
Predsednik republike Milan Kučan pa je državnemu zboru poslal predlog, da kot kandidata za sodnika Mednarodnega sodišča za pomorsko pravo v Hamburgu izvoli izrednega profesorja na portoroški fakulteti za pomorstvo in promet Marka Pavliho. Pavliho, ki je bil tudi edini kandidat, so na četrtkovih posvetih s predsednikom Kučanom podprli v vseh poslanskih skupinah ter poslanca italijanske in madžarske narodne skupnosti. Predsednik državnega zbora Pahor pričakuje, da bo državni zbor o tem odločal že na januarski seji.
Za Pavlihovo izvolitev za sodniškega kandidata se bo morala v DZ na tajnem glasovanju izreči večina poslancev, kar pa ne pomeni njegove avtomatične izvolitve za sodnika na omenjenem sodišču. Pavliha se bo tako moral pomeriti še z morebitnimi drugimi kandidati iz vzhodnoevropske regije, v katero sodi tudi Slovenija.
Pavliha na omenjeni fakulteti predava prevozno in gospodarsko pravo, na ljubljanski ekonomski fakulteti ter na inštitutu mednarodne pomorske organizacije pa predava podiplomskim študentom. Med drugim je tudi predsednik slovenskega društva za pomorsko pravo, član hrvaškega in kanadskega takšnega društva ter član slovenskega sodnega sveta.