'Denarja enostavno ne bo'

Po besedah predsednika SDS Janeza Janše je predlog zakona za znižanje funkcionarskih plač prvi korak, kjer gre predvsem za zgled. Predvolilni čas je po njegovem treba izkoristiti za pogovore, druge rešitve pa bi sledile po volitvah.

Kot je dejal, se 1. januarja prihodnje leto nekateri proračunski izdatki bistveno povečajo, luknja, ki se obeta, pa je po nekaterih podatkih med 400 in 500 milijonov evrov. Zato so potrebne rešitve, ki morajo biti "realne in ne smejo poslabšati možnosti, da se doseže dogovor s socialnimi partnerji in se s 1. januarjem zamrznejo nekateri proračunski izdatki".

Predlagajo rešitve v več korakih

V SDS, je pojasnil njen predsednik, predlagajo rešitve v več korakih. Danes so v parlamentarno proceduro vložili predlog zakona o začasnem znižanju plač funkcionarjev, po katerem bi imeli funkcionarji od 1. januarja naslednje leto do sprejetja rebalansa proračuna za leto 2012 ob sedanjih štirih odstotkih plače nižje še za dodatnih šest.

V drugem koraku je treba resno obravnavati zahteve sindikatov, pravi Janša in dodaja, da sindikalisti zahtevajo celotno sliko. V SDS pa ne vidijo veliko možnosti, da bi celovite rešitve lahko uskladili do predčasnih volitev. Če bi sprejeli zakon, ki mu nasprotuje neka skupina, bi referendumska pobuda lahko tak zakon "blokirala" in bi padel v čas po 1. januarju 2012.

Zato je po mnenju SDS čas pametno izkoristiti za razčiščevanje vprašanj in za to, da se prisluhne sindikatom. SDS bo tako prihodnji teden organizirala okroglo mizo, na katero so povabili reprezentativne sindikate in vse stranke, ki se potegujejo za naklonjenost volivcev na predčasnih volitvah.

Tretji korak bo po Janševih besedah na politiki, ki bo na predčasnih volitvah dobila zaupanje ljudi, da takoj po volitvah poskrbi, da se državni zbor čim prej konstituira in se takoj začne dialog s socialnimi partnerji o interventnih ukrepih in doseže dogovor. Časa bo malo, največ dva tedna, je dejal.

V SDS predlagajo, da se poskuša doseči dogovor o zamrznitvi vseh proračunskih izdatkov za čas, dokler nova vlada ne bo pripravila in nov parlament ne bo sprejel rebalansa državnega proračuna za naslednje leto. Janša predvideva, da bo za to potrebno najmanj tri mesece, maksimalno pet.

Po njegovih napovedih bo morala nova vlada hkrati z rebalansom državnega proračuna predlagati še vrsto drugih omejitvenih zakonov za javni sektor, ob čemer po njegovem mnenju ne bo šlo zgolj za zamrznitve, ampak bo pri nekaterih proračunskih postavka treba iti tudi navzdol, v zmanjšanje, saj denarja enostavno ne bo.

Pahor: Interventni zakon so zavrnili tisti, ki danes ponujajo svojo različico zakona

Da so interventni zakon zavrnili tisti, ki prav danes ponujajo svojo različico zakona, zavedajoč se, da so "verjetno ravnali neodgovorno, ko niso pristali na to, da bi politika sprejela odločitve, pomembne za varno, stabilno, socialno in razvojno okolje", je prepričan prvak SD-ja in dosedanji premier Borut Pahor.

Interventni zakon, tako je presodila vlada pred časom, je potreben zato, da bi dodatno odvrnili strah finančnih trgov, da Slovenija ne obvladuje svojih stroškov, še dodaja. Po njegovih besedah je interventni zakon tako kot nekateri drugi povsod v Evropi posegel tudi v pridobljene pravice. Toda na nek način, za katerega smo presodili, da je pošten in do neke mere pravičen. Kot še pravi, razume, da v teh časih nobena stranka, ki želi, da se stvari premaknejo naprej v korist skupnosti, ne more žeti velikega odobravanja.

Do predlogov interventnih ukrepov je oster tudi predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj. Kot je povedal, se kaže, da so imeli že ob zavrnitvi interventnega zakona, ki ga je predlagala Zares, pripravljene drugačne zamisli in da je politika prevladala nad interesi javnih uslužbencev.

Kot "zanimivo" je označil destvo, da nove predloge interventnih ukrepov sedaj podajajo tisti, ki so zavrnili interventni zakon, ki ga je predlagal Zares. Ob tem ocenjuje, da se iz predloga SDS kaže, da namerava ta stranka od javnih uslužbencev zahtevati več, kot je predvideval predlagani interventni zakon – torej ne le zamrznitev plač javnih uslužbencev, ampak celo nižanje.