"Vsi, ki so v tej državi ilegalno, ki so ilegalno prestopili prag naših meja, bodo pač morali oditi nazaj." Tako včeraj nekdanji državni sekretar za nacionalno varnost Žan Mahnič iz vrst SDS, ob napovedi, da bodo v primeru zmage ustanovili Urad za deportacije.
"V Sloveniji smo solzivec, nasilje že videli na naših ulicah, to pa je napoved nečesa še hujšega," medtem meni Nika Kovač z Inštituta 8. marec ter dodaja, da bi se tega vsi Slovenci morali bati.
Da imamo trenutno v Sloveniji v deportacijskih postopkih družine, šolajoče otroke in zaposlene delavce, poudarja predstavnik migrantske delavske organizacije Ambasada Rog Miha Blažič. "In se moramo danes, ne pod bodočo vlado, ampak sedanjo, ukvarjati s tem, kako te ljudi rešiti pred takšno usodo," poudarja.
Podatki Centra za tujce kažejo, da se je število deportacij po letu 2020 vztrajno zmanjševalo, z izrazitim padcem v letu 2023, ko jih je bilo izvedenih le 151. Tudi v letu 2024 ostaja število nizko, lani pa je bilo zabeleženih 223 deportacij.
"Slovenija vrača ljudi največ v tiste druge države Evropske unije, kjer so jim že odvzeli prstne odtise – po dublinskem sistemu, se temu reče," razlaga Blažič.
Policija pojasnjuje, da je za deportacijo potrebna pravnomočna in izvršljiva odločba, postopke pa pogosto podaljšujejo nove prošnje za azil ter pritožbe in tožbe. Dodatno jih zapleta različno sodelovanje držav izvora, zaradi česar je vračanje v praksi pogosto zelo težko ali celo neizvedljivo.
"V Sloveniji imamo pravni okvir, tudi evropski pravni okvir, ki natančno določa, kako se izvajajo takšni postopki, kakšne človekove in druge pravice v teh postopkih morajo biti spoštovane – če naj si rečemo demokratična in pravna država," pa pravi pravnica in direktorica Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja Katarina Bervar Sternad.
V SDS sicer pravijo, da sledijo danskemu modelu, kjer je uspešnih okoli 70 odstotkov deportacij, vlada pa ta delež povečuje z zaostritvijo pogojev in novimi mednarodnimi dogovori. Po novih načrtih bi bili tuji državljani, ki so obsojeni na vsaj leto zapora, samodejno deportirani, kar trenutno omejujejo mednarodne konvencije, spremembe pa naj bi začele veljati 1. maja.
"Le redkim evropskim državam je na tem področju uspelo doseči vsaj delni uspeh. Ni enostavno, vendar moramo poskusiti. Prav tako imenujemo posebnega veleposlanika za deportacije, ki bo utiral pot temu, da se več ljudi brez zakonitega prebivališča na Danskem vrne v izvorne države," razlaga danski minister za zunanje zadeve Lars Løkke Rasmussen.
Včeraj objavljena raziskava Eurobarometa je medtem pokazala, da državljane Evropske unije na področju varnosti najbolj skrbijo konflikti v bližini Unije – takih je 72 odstotkov, medtem ko so slovenski anketiranci odgovorili, da jih najbolj skrbijo nezakoniti migracijski tokovi – takih je 62 odstotkov.
Podatki Policije pa kažejo, da je število nedovoljenih prehodov vseh kopenskih meja v Sloveniji po letu 2021 močno naraslo. Najvišje je bilo leta 2023, ko jih je bilo več kot 60.000, leto kasneje je število padlo na 46.000, lani pa na nekaj več kot 28.000.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.