Dermol: Predstavniki države kriminalizirajo Šaleško dolino, to poslušamo že 15 let

"V Šaleški dolini si prizadevamo za pravičen prehod regije in pričakujemo, da bo vlada spoštovala svojo zavezo o izstopu iz premoga leta 2033," je zapisal župan Mestne občine Velenje Peter Dermol.

Vnovič je poudaril, da prestrukturiranje regije ni zgolj zapiranje Premogovnika Velenje in zaščita rudarjev, ampak vključuje širše podporne sisteme, kot so sociala, izobraževanje, infrastruktura, stanovanja in ohranjanje rudarske dediščine.

Opaža, da predstavniki države v zadnjih tednih kriminalizirajo Šaleško dolino in ponovno s prstom kažejo na domnevno preplačano investicijo v šesti blok Termoelektrarne Šoštanj (Teš). "To poslušamo že zadnjih 15 let in vedno takrat, ko predstavniki države želite preusmeriti pozornost in upravičiti svoja dejanja," je zapisal in dodal, da takšne izjave prizadenejo lokalno skupnost, sindikate in delavce, saj ne prispevajo k iskanju rešitev, ampak povečujejo nezaupanje.

Dermol je javno pismo napisal po Boštjančičevem nastopu na TV Slovenija prejšnji teden, v katerem je ta izpostavil številne izzive, povezane z zapiranjem Premogovnika Velenje, Teša in Šaleške doline. "Vaša izjava, da gre pri Tešu za enega najbolj zgrešenih projektov v zgodovini Slovenije, ter priznanje, da posledice tega projekta še danes čutimo in jih bomo tudi v prihodnje, odpira številna pomembna vprašanja – sploh v času sprejemanja t. i. interventnega zakona," je zapisal.

V tej luči je na ministra naslovil več vprašanj. Zanima ga, koliko denarja in za katere namene sta v zadnjih petih letih iz proračuna prejela Premogovnik Velenje in Teš, koliko sta obe družbi v tem času vplačali v državni proračun v obliki davkov, prispevkov, poroštev ali drugih dajatev, pa tudi obseg in namen sredstev, ki se od kvot emisijskih kuponov steka v podnebni sklad.

Poleg tega Boštjančiča sprašuje, ali namerava vlada vzpostaviti sistem nacionalnega financiranja za pravičen prehod savinjsko-šaleške regije, kot to počnejo številne druge evropske države, ki so prav tako v procesu prestrukturiranja premogovnih regij. Izvedeti pa želi tudi, zakaj Teš v zadnjem mesecu obratuje na največji možni zmogljivosti in kako to vpliva na državni proračun.

Študija: Predčasno zaprtje Teša in premogovnika bi posredno ogrozilo 9000 delovnih mest

Predčasno zaprtje Termoelektrarne Šoštanj (Teš) in Premogovnika Velenje bi posredno ogrozilo skoraj 9000 delovnih mest, pa je pokazala nova študija. Negativne posledice bi občutilo celotno slovensko gospodarstvo, zato avtorji študije priporočajo postopno prestrukturiranje savinjsko-šaleške regije s podpornimi ukrepi za prizadete delavce.

Študijo, objavljeno na spletnih straneh centra za pravični prehod savinsko-šaleške regije, so za Razvojno agencijo Savinjsko-šaleške regije izdelali mariborski Inštitut pravnih znanosti, Ekonomsko-poslovna fakulteta Univerze v Mariboru, družba Elek in poslovni svetovalec Vasja Kolšek.

Kot so zapisali, bi se ob hitrem in nenadzorovanem zapiranju Teša in Premogovnika Velenje v regiji pojavila velika ekonomska in socialna stiska, saj je na poslovni sistem obeh podjetij neposredno vezanih okoli 2200 delovnih mest, posredno pa še precej več. "Analiza ekosistema dobaviteljev, ki so s svojimi poslovnimi modeli bolj ali manj vezani na ta poslovni sistem, pokaže ogroženost dodatnih okoli 700 delovnih mest," so zapisali.

Ocena tudi vseh nadaljnjih učinkov na zaposlene v celotni verigi slovenskega gospodarstva to številko približa 9000. "Izguba zaposlitve posredno pomeni tudi izpad sorazmernega dela dohodka v gospodinjstvu brezposelne osebe in dodatno stisko oseb, ki v gospodinjstvu živijo skupaj. V tem kontekstu lahko govorimo o posredno prizadetih osebah, kar osnovne številke poveča še za dvakrat ali celo trikrat," so opozorili.

Tudi če bi rabo premoga nadzorovano opuščali počasi, je potreba po vzpostavitvi ustreznega podpornega okolja velika. Postopek prekvalifikacije in ustvarjanja novih delovnih mest zahteva iskanje in podporo vseh potencialov v regiji. "Poleg stiske zaposlenih, ki jim grozi izguba zaposlitve, je pomembno ugotoviti tudi učinke na poslovno okolje, narodno gospodarstvo in ostale deležnike v procesu izhoda iz premogovništva," so zapisali.

Na poslovno okolje vezanih tudi okoli 1500 dobaviteljev

Na poslovno okolje Teša in Premogovnika Velenje je vezanih tudi približno 1500 dobaviteljev, ki bodo morali v postopku prehoda iz premoga svoje poslovne modele ustrezno prilagoditi. "Čeprav je neposrednih dobaviteljev, ki so s svojim poslovnim modelom izredno močno odvisni od tega sistema, veliko manj (identificiranih je bilo 32), pa je vpliv na celotno slovensko gospodarstvo bistveno širši in pokaže prave razsežnosti prehoda iz premogovništva," so poudarili.

Prenehanje delovanja sistema bi v agregatnem smislu tako pomenilo okoli 1,1 milijarde evrov manj prihodkov in več kot pol milijarde evrov manj dodane vrednosti v celotnem slovenskem gospodarstvu. "Te ocene se nanašajo na letno raven, kar pomeni, da se na primer v petih letih izguba prihodka in dodane vrednosti poveča petkrat, v desetih letih pa desetkrat," so opozorili avtorji študije.

Posledica prenehanja delovanja omenjenega sistema bi med drugim vplivala tudi na znižanje prejemkov delovno aktivnih oseb za okoli 300 milijonov evrov letno, na upad amortizacije za okoli 140 milijonov evrov letno, zmanjšanje poslovnega presežka za okoli 80 milijonov evrov letno in znižanje javnofinančnih prihodkov za okoli 230 milijonov evrov letno. "Slovenija bo s prehodom iz premoga tako izgubila približno odstotek skupne dodane vrednosti in do 0,9 odstotka zaposlenosti, ki bo razporejena po različnih gospodarskih panogah," so izračunali.

Avtorji študije med drugim priporočajo pripravo zakonodajnega okvira za pravičen prehod regije iz premogovništva, postopno prestrukturiranje za zmanjšanje negativnega vpliva na zaposlovanje in gospodarstvo, investicije v nove tehnologije, sončne elektrarne, vodikovo tehnologijo in baterijske hranilnike ter krepitev podpornih ukrepov za prekvalifikacijo in zaposlovanje prizadetih delavcev.

Skupna ocenjena vrednost ukrepov oziroma projektov za pravični prehod je po njihovih navedbah okoli 1,5 milijarde evrov. Njihov potencial ustvarjanja novih letnih prihodkov je izredno velik in lahko za savinjsko-šaleško regijo pomeni pomemben preboj k revitalizaciji v okviru pravičnega prehoda iz premogovništva.