Zdrave varovance iz ljutomerskega doma selijo v Bioterme Mala Nedelja

"V večini domov, ki jih je pri nas okoli 100, se ta virus ni razširil, zato bi tiste domove, ki so zaenkrat obvarovani pred infekcijo, še bolj zaprl," je povedal nekdanji minister za zdravje in aktualni predsednik komisije za medicinsko etiko Božidar Voljč.

Tudi Voljč pozdravlja možnost, da prebivalci v Sloveniji svojce vzamejo v domačo oskrbo, a se morajo hkrati zavedati, da jih čaka dolga borba s covidom-19. "Vsak ima možnost, da se odloči tako ali drugače. Toda pri tej odločitvi morajo upoštevati, da stanovalca doma starejših občanov ni mogoče vzeti domov le za kratek čas. Z veliko verjetnostjo se bo zgodilo, da ga bodo morali oskrbovati doma vse dokler bo ta epidemija trajala," je opozoril.

Tako je od vsake družine posebej odvisno, ali se bodo za to odločili ali ne. "Oboje je lahko prav," je dodal in spodbudil tiste družine, ki lahko dobro in dlje časa skrbijo za svoje starejše sorodnike, naj to storijo. Obenem pa je prepričan, da je prava odločitev tudi tista, da oskrbovanci ostanejo v domovih, saj imajo tam več možnosti za kakovostno oskrbo.

Pri vsem skupaj ima pomisleke bolj zaradi same narave virusa, ki jo spremlja dolga doba, preden se lahko bolezen pojavi. "Učinek te bolezni je lahko zelo prehoden. Danes ga nimate, jutri pa ga že imate. Utegne se zgoditi, da tudi če boste vzeli domov nekoga, ki je negativen na koronavirus, bo že jutri doma test pozitiven," je še dodal.

Sprejeta je odločitev, da kjer je to možno in kjer so oskrbovanci tega zmožni, da se v primeru, da se v domu pojavi okužba, opravi selitev starostnikov, pa je povedal zdravstveni minister Tomaž Gantar. Dodal je, da z zdravilišči potekajo dogovori, saj so nekatera že ponudila svoje zmogljivosti. Prednost zdravilišč je tudi, da imajo prisotno zdravstveno osebje tudi za tiste, ki so sicer neokuženi s covidom-19, a imajo druga kronična obolenja.

Zdrave varovance iz ljutomerskega doma selijo v Bioterme Mala Nedelja

Tako bodo denimo tudi Bioterme Mala Nedelja prevzele zdrave varovance iz ljutomerskega doma starejših občanov. Stroka je ocenila, da so prostori primerni, prvih 15 stanovalcev naj bi preselili že danes, preostale pa, ko se bodo za to odločili pristojni.

Kot je povedala epidemiologinja z območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) v Murski Soboti Teodora Petraš, so po ogledu prostorov v biotermah ocenili, da so primerni za bivanje predvsem za tiste varovance, ki so gibljivi, samostojni in z boleznimi, ki so stabilne. To pomeni, da ti starostniki ne potrebujejo dodatne nege.

"Pri tej izbiri moramo biti zelo previdni, seveda pa želimo s tem izolirati tiste, ki so zdravi, torej niso okuženi z novim koronavirusom," pravi Petraševa. Ob tem dodaja, da je izjemno pomembno varovancem zagotoviti zdravstveno oskrbo. Na današnjem sestanku predstavnikov NIJZ, občine, civilne zaščite in zdravstvenega doma so se dogovorili, da bodo imeli osebje, ki jim bo na razpolago 24 ur.

Podžupan občine Ljutomer Niko Miholič je potrdil, da bodo že jutri prišle dodatne zdravstvene delavke, za kar so se dogovorili na regijski ravni. "Občina oziroma civilna zaščita se tudi trudita, da jim bomo priskrbeli malice iz alternativne kuhinje, ki smo jo uredili v bližini Ljutomera. V njej danes že kuhajo tudi za zunanje odjemalce doma," je še povedal Miholič.

Kot ocenjuje Petraševa, je stanje varovancev v Ljutomeru stabilno, osebje, ki skrbi zanje, pa zelo natančno in maksimalno zavzeto.

V domu starejših občanov Ljutomer so sicer potrdili še 11 okužb z novim koronavirusom. Število okuženih se je tako povzpelo na 33.

Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj pa je medtem poudaril, da je oskrba v domovih za starejše najboljša možna in da je za njih najbolje poskrbljeno prav tam. Glede tega, kar je na včerajšnji novinarski konferenci povedala državna sekretarka Mateja Ribič, je dejal, da je to, da svojci bližnje vzamejo domov v času epidemije, ena izmed možnosti, ne navodilo oziroma poziv. Opozoril je, da je treba to odločitev dobro premisliti, saj prinaša kar precej izzivov, ki jih je treba pred morebitno selitvijo rešiti – nekateri starostniki recimo potrebujejo zdravstveno oskrbo. Zelo pomembno pa se je tudi zavedati, da če svojca vzamemo domov, se do konca epidemije v dom starejših ne more vrniti. Treba se je odločati od primera do primera, pravi Cigler Kralj.

Glede plačevanja domov v primeru, da starostnika vzamemo domov, je Cigler Kralj povedal, da iščejo možnost, kako prilagoditi pravila dejanskim razmeram in poskrbeti, da ljudje ne bodo obremenjeni, še posebej v času, ko bodo mnoga gospodinjstva utrpela upad prihodkov.

Kakšno pa je glede tega stališče krovne organizacije - se strinjajo s pozivom, naj ljudje iz domov za starejše svojce vzamejo domov?

"Mi ocenjujemo, da to je le v redkih primernih optimalna odločitev. Vsak stanovalec ima seveda možnost, da se odloči za odhod iz doma, vendar stanovalcem in svojcem svetujem, da takšno odločitev predhodno temeljito premislijo - sploh z vidika zmožnosti izvajanja vseh previdnostnih ukrepov doma," pa je jasen sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Denis Sahernik. To po njegovem velja zlasti pri selitvah iz domov za starejše, kjer se je že pojavil sum na okužbo ali pa je bila ta že potrjena, saj je v tem primeru nujna samoizolacija starostnika, kar pa v domačem okolju ni vedno izvedljivo. "Hkrati se nam ob tem pozivu poraja vprašanje, kako sploh vedeti, kateri stanovalci so zdravi, saj vemo, da testiranje v začetnih fazah okužbe ni vedno zanesljivo," dodaja.

Koliko ljudi je v zadnjih dneh svojce vzelo v domačo oskrbo? Kakšna so poročila iz domov po državi? V posebnih novicah oddaje 24UR ob 13. uri je Sahernik dejal, da jim iz domov zaenkrat ne poročajo, da bi se stanovalci pogosteje kot sicer odločali za odhod domov.

"Če se stanovalec odloči za odhod domov, mora vedeti, da se v obdobju epidemije ne more več vrniti v dom za starejše. To velja tudi v primeru, če se mu poslabša zdravstveno stanje in bi nujno potreboval domske storitve. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je namreč z 18. marcem naprej prepovedalo sprejem stanovalcev in tudi izvajanje začasnih namestitev," pravi sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije. Zato resnično svetujejo, naj ljudje o tem temeljito premislijo.

Kaj pa v Skupnosti socialnih zavodov Slovenije menijo o Voljčevi 'pobudi', da je treba domove za starejše, kjer ne beležijo okužbe z novim koronavirusom, še bolj zapreti?  Se strinjajo s tem? Kaj bi to pomenilo v praksi - kako bi jih še bolj zaprli? Sahernik odgovarja, da domovi upoštevajo vsa navodila in ukrepe pristojnih, torej so v tem trenutku zaprti, kolikor se le da.

Posebna skrb za osebe z demenco

Še bolj ranljiva skupina so osebe z demenco, ki se zaradi svoje bolezni ne zavedajo in ne razumejo resnosti trenutnih razmer. Zato v slovenskem združenju za boj proti demenci Spominčica - Alzheimer Slovenije svetujejo, da v času epidemioloških razmer osebi z demenco ne razlagamo o virusu, ker jo s tem lahko samo še bolj zmedemo in vznemirimo.

"V kolikor oseba z demenco preživlja čas doma, moramo kot svojci vedeti, da s poplavo informacij o epidemiji po nepotrebnem ne obremenjujemo oseb z demenco. Tudi v tem času poskusimo najti nekaj pozitivnega," svojcem na dušo polagajo v društvu. Svetujejo, da osebo z demenco poskusimo čim bolj zabavati in jo vključevati v različne vsakodnevne aktivnosti. Tisti, ki so nastanjeni v domovih za starejše, so trenutno zaradi prepovedanih obiskov zagotovo bolj tesnobni in osamljeni, zato je pomembno ohranjanje stikov na daljavo s pomočjo telefona, računalnika ali pisem.

V primeru osebe z demenco, ki živi sama doma, v društvu svetujejo pogovor s sosedi, da bodo tudi oni pozorni na njene izhode ter nas lahko pokličejo v primeru tavanja od doma. Pomembno je tudi poskrbeti, da osebi z demenco ne manjka nič nujnega in da ima na voljo različne možnosti za preživljanje časa.

Strukturiranost dneva in animacijske aktivnosti

Poskrbeti je treba tudi za rekreacijo osebe z demenco, predvsem doma ali v neposredni bližini. Ob sončnem vremenu svetujejo tudi odhod na svež zrak za krajši čas. Ker je v času epidemije odsvetovano gibanje zunaj svojih bivališč, so lahko v pomoč tudi pogledi skozi okno, sedenje na terasi ali balkonu, svetujejo pri Spominčici.

Če je oseba nagnjena k tavanju, je treba odstraniti vse predmete, ki bi spodbujale osebo k odhodu ven – od nahrbtnikov do jaken in tudi čevljev. Ključavnice pa je dobro zastreti z odejo, robčki, posterjem, sliko ali čim drugim podobnim.

Pri Spominčici svetujejo tudi strukturirano dnevno rutino in njeno zapisovanje. V bivalnih prostorih se za osebo z demenco poišče dela, ki jih še zmore opravljati, kot so kuhanje, pometanje, pomivanje, brisanje, pospravljanje, zlaganje perila ipd.

Za odpravljanje dolgčasa in da bi se osebe z demenco zamotile, priporočajo tudi družabne igre in animacijske aktivnosti – od petja in ustvarjanja do poslušanja radia ali učenja na daljavo. Svetujejo tudi prijetne pogovore s temami iz preteklosti, ker jih to dostikrat zamoti. A pogovor je treba voditi na pozitiven način, poudarjajo

V tem času so v društvu tudi podaljšali delovanje svetovalnega telefona. V kolikor svojci ali osebe z demenco potrebujejo nasvet, podporo, razumevanje, ideje za aktivnosti doma ali razrešitev drugih dilem, s katerimi se soočajo, so jim na voljo na svetovalnem telefonu 059 305 555 vse dni v tednu med 9. in 18. uro ali preko e-pošte svetovanje@spomincica.si. Vsak ponedeljek, sredo in petek med 17. in 18. uro pa bo na voljo za odgovore na vprašanja z medicinskega oziroma nevrološkega področja prof. dr. Zvezdan Pirtošek, ki ima dolgoletne izkušnje na področju demence.