Osem članov ustavne komisije je največ časa posvetilo trenutno aktualni temi ustavnih sprememb, pri čemer je bilo mnenje do tega opredeljenih članov nekdanje komisije soglasno - sedaj predvidene ustavne spremembe so preobširne ter večinoma nepotrebne.
Predsednik takratne skupščine in parlamenta France Bučar je poudaril, da predstavlja ustava minimalni in konstitutivni družbeni konsenz, ki bi bil s spremembami ustave lahko ogrožen, saj mnoge ustavne institucije, kot npr. lokalna samouprava ali razmerja med vlado in parlamentom, doslej še niso bile ponotranjene. Temu mnenju se je pridružil nekdanji ustavni sodnik Tone Jerovšek, ki je menil, da se lahko ustava uresničuje le v demokratičnem okolju ter stabilnem sistemu, ki pa ga Slovenija ne premore. Dosedanji ustavni spremembi sta bili prenagljeni ter premalo premišljeni, "večina sedaj predlaganih sprememb pa bi obstoječo ustavo samo še pokvarilo". Spremembam, ki niso nujne ter za katere ni širokega soglasja, je nasprotoval tudi tedanji član ustavne komisije ter sedanji pravosodni minister Ivan Bizjak. Ustavni sodnik Lojze Ude je menil, da je mogoče veliko storiti že s širšo interpretacijo sedanjih ustavnih določb, Tine Hribar s filozofske fakultete pa je opozoril pomen evropskih povezav. V EU namreč razmišljajo o skupni evropski ustavi, zato obstaja možnost, da bi morali, če bi taka ustava postala realnost, slovensko ustavo spreminjati še enkrat.
Lojze Ude je menil, da se pri ustavnih spremembah pretirano poudarjajo politični in organizacijski vidiki, medtem ko bo v prihodnje verjetno najbolj pomembna njena gospodarska in socialna vsebina. Na posledice naraščajočega ekonomskega in socialnega razslojevanja za stabilnost države je opozarjal tudi Tone Jerovšek. Na drugi strani pa je vprašanje človekovih pravic v ustavi urejeno zelo dobro, sta menila Ivan Bizjak in nekdanja poslanka LDS Darja Lavtižar Bebler. Na področju človekovih pravic doslej ni bilo predlogov za spremembe, kar je tudi prav, saj je ustava ravno v tem delu zaradi slabih izkušenj iz prejšnjega sistema zelo dobra. "Žal pa je pragmatizem v zadnjih letih na področju človekovih pravic močno prevladal nad vrednotami, ki so ustavna določila na področju človekovih pravic narekovale tedaj," je povedal Bizjak. Človekove pravice so zelo pomembne, vendar pa je ravno uveljavitev novih političnih in upravnih institucij omogočila njihovo uresničevanje, je povedal svetovalec DZ za ustavne zadeve Miro Cerar.
Mnenja o naslovni temi, pomenu sprejema ustave za konstituiranje države, so se razlikovala v odtenkih. Ustava ni pogoj za državnost, je opozoril Bučar, saj obstajajo tudi države brez nje, vendar pa je ravno ustava, kot minimalni družbeni konsenz o vrednotah, omogočila družbene spremembe po osamosvojitvi. Da je bila ustava podlaga za ustavnost je menil tudi Lojze Ude. Nekdanji ustavni sodnik Peter Jambrek je menil, da je država nastala po plebiscitu tudi brez sprejema ustave, saj se je njeno sprejemanje zavleklo. Pravni temelji slovenskega ustavnega sistema pa so po njegovem mnenju tako ustava, kot tudi zakon o plebiscitu, temeljna ustavna listina ter dva ustavna zakona.