ZN kljub umiku iraških sil iz Kuvajta niso odpravili mednarodnih sankcij proti Iraku. Namen sankcij naj bi sicer bil zmanjšati vojaško grožnjo režima Sadama Huseina, vendar nekdanji človekoljubni predstavniki ZN menijo, da niso dosegle svojega namena. V zadnjih mesecih so mednarodna poročila poudarjala, da so sankcije neposredno odgovorne za to, da vsak mesec umre 5000 iraških otrok. Združeni narodi vztrajajo, da bodo embargo umaknili šele, ko bodo mednarodni opazovalci potrdili, da je Bagdad uničil vse orožje za množično uničevanje. Pred invazijo v Kuvajt je bil Irak med najbolj razvitimi državami Bližnjega vzhoda zaradi svojega vodnega in naftnega bogastva, danes pa Irak sodi med najmanj razvite države.
Kuvajt in Irak deset let po vojni še vedno nista uredili odnosov. Tako je Kuvajt včeraj pozval mednarodno skupnost, naj ohrani pritisk na Bagdad zaradi nerešenega vprašanja 600 izginulih oseb, ki jih od zasedbe pogrešajo v Kuvajtu. Irak obtožbe zanika s trditvijo, da je izpustil vse vojne ujetnike in Kuvajt obtožuje, da v zaporih zadržuje še tisoč Iračanov, kar Kuvajt zanika.
