Predsednik izseljenskega društva Slovenija v svetu (SVS) Boštjan Kocmur je uvodoma poudaril, da lahko Slovenci v združeni Evropi postanemo še trdnejši, lahko pa se tudi porazgubimo po velikem evropskem ozemlju. Državni sekretar iz urada za Slovence v zamejstvu in po svetu Črtomir Špacapan je ob tem dodal, da je "mali narod že pokazal, da zna delovati složno". Namestnik direktorja službe vlade za evropske zadeve (SVEZ) Andrej Engelman pa se je posvetil predvsem procesu vstopanja Slovenije v EU. Kot končne cilje pristopnega procesa je nanizal prevetritev slovenskega prostora s svežimi idejami, vzpostavitev skupnih evropskih pravil ter oblikovanje območja stabilnosti, varnosti in blaginje.
Kocmur je dejal še, da se bo Slovenija po vstopu v EU soočila s preseljevanjem tako iz Slovenije v tujino kot tudi v državo samo. Vprašal se je, kako bo Slovenija v tem času pristopala k izseljencem, saj bi bilo vzpodbudno, če bi se čimveč Slovencev v zamejstvu in v svetu vrnilo v domovino. Zato je nujno potrebno sprejeti zakon, ki bo to problematiko uredil, je še poudaril.
Engelman se v svojem prispevku ni toliko osredotočil na položaj Slovencev po svetu, ampak je predstavil slovensko vključevanje v EU. Dejal je, da so bila pogajanja z Unijo težka, vendar zaradi politične volje hitra. "Trditev, da smo premehki in da sprejemamo vse, kar EU od nas zahteva, je dokaz nerazumevanja procesa," je poudaril in dodal, da bo pravni red EU tudi naš pravni red. Povedal je tudi, da Slovenija v pogajanjih ni hotela dajati dvomov o uspešnosti in sposobnosti dokončanja "projekta", torej o sposobnosti pogajanja pripeljati do konca, ker je pač majhna in politično manj pomembna.
Sicer pa se kratkoročni cilj Slovenije znotraj EU nanaša na čim boljši neto plačniški položaj v zvezi z evropskim proračunom ter s tem pogojev za neboleče, postopno prestrukturiranje, dolgoročni cilji Slovenije pa na obstoj in razvoj kmetijstva, izboljšanje konkurenčne sposobnosti Slovenije, čimboljše izhodišče pri koriščenju strukturne in kohezijske pomoči ter najboljši pogoji za pogajanja z EU za obdobje 2007-2013, je povedal Engelman.
Naslednje korake Slovenije na poti v EU pa je opredelil takole: Prilagoditi bo potrebno čas in način odločanja, zagotoviti primerno ravnotežje med učinkovitostjo in demokratičnostjo, v JV Evropi bo potrebno igrati aktivno vlogo, znajti pa se bo treba tudi v okolju, kjer se spreminja relativni pomen posameznih politik.
Engelman se je ustavil še ob izzivih, ki čakajo Slovenijo. Omenil je ekonomske in politične težave. Med prvimi je izpostavil neusklajenost enotne monetarne politike EU z nacionalnimi fiskalnimi, staranje prebivalstva, poleg tega naj ne bi vsi deli notranjega trga delovali dobro, kot zadnje pa je še omenil nezadostno mednarodno konkurenčnost Evrope. Med politične izzive je uvrstil predvsem nezadovoljstvo državljanov povezave s centralizirano EU - težava je namreč demokratični deficit, saj odločajo ljudje, ki niso neposredno izvoljeni. Neustrezna je tudi skupna zunanja in varnostna politika, obstajajo pa tudi institucionalni problemi, na primer kakšna bo vloga majhnih držav, je dejal Engelman.
Med izzive je uvrstil tudi širitev EU, ki bo popolnoma drugačna od predhodnih. K petnajsterici se priključujejo revnejše države, hkrati pa je to tudi največja širitev v zgodovini EU. Zaradi omenjenega bo potrebno oblikovati tudi novo politiko do sosednjih držav, je prepričan Engelman. Kot zadnje pa je omenil še spremenjeno mednarodno okolje, v katerem se bo treba znajti.
Da so se Slovenci v zgodovini znašli in da so znali preživeti ter da so kljub pritiskom ostali Slovenci, je na okrogli mizi poudaril Špacapan. Dejal, je da je vsak posamezen Slovenec v tujini del slovenskega telesa in da je ključna skrb zanje. Prepričan je, da lahko Slovence v prihodnosti ugonobi le lastna nesloga.
