Desetino višji dobiček Petrola ob stabilnih prihodkih

Petrol je na ravni skupine med januarjem in septembrom povečal količinsko prodajo na vseh ključnih področjih. Prodaja goriv in derivatov se je medletno povečala za štiri odstotke na 3,01 milijona ton, prodaja trgovskega blaga in storitev za pet odstotkov na 506 milijonov evrov, skupina pa je prodala tudi 15,5 TWh zemeljskega plina, 8,9 TWh električne energije in 78.200 MWh toplote.

"Najmočnejša rast je bila dosežena na trgih jugovzhodne Evrope, kjer so zaradi drugačne trošarinske politike cene goriv nižje kot v Sloveniji," so ob današnji objavi poslovnih rezultatov izpostavili v Petrolu. Kot pravijo, se tranzitni kupci tako še naprej s slovenskih prodajnih mest preusmerjajo na prodajna mesta na Hrvaškem.

Na slovenskem trgu je bila količinska prodaja goriv in derivatov nekoliko nižja v primerjavi z enakim obdobjem lani, kar je bilo uspešno nadomeščeno z večjo prodajo kurilnega olja, letalskih goriv in bitumna.

Kosmati poslovni izid skupaj z zaprtimi neto izvedenimi finančnimi instrumenti za blago je znašal 543,3 milijona evrov, kar je dva odstotka manj kot v enakem obdobju lani. EBITDA je znašal 244,8 milijona evrov, kar je odstotek več kot lani, dobiček iz poslovanja pa je bil večji za pet odstotkov in je dosegel 172,3 milijona evrov. Na 10-odstotno rast čistega dobička sta po navedbah družbe vplivala skrbno upravljanje s stroški in pozitiven rezultat na finančnem delu.

Predsednik uprave Petrola Sašo Berger je ob objavi poslovnih rezultatov opozoril, da poslovanje še naprej ostaja pod močnim vplivom regulacije cen goriv v Sloveniji in negotovih gibanj na energetskih trgih. "To omejuje naš razvojni in investicijski potencial, ki je nujen za nadaljevanje energetske tranzicije in digitalne preobrazbe," je dodal.

Regulacija cen goriv v Sloveniji je bila sredi junija razširjena tudi na prodajna mesta ob avtocestah in hitrih cestah, kar je, kot poudarjajo v družbi, dodatno obremenilo poslovanje na področju prodaje naftnih derivatov. Vladni predlog uredbe o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov, ki je trenutno v javni obravnavi in na bencinskih servisih ob avtocestah predvideva višje marže, po mnenju Petrola še vedno ne zagotavlja ekonomske upravičenosti, pravne skladnosti in operativne vzdržnosti regulativnega okvira.

Na vpliv zaostrene regulacije na poslovanje je opozorila tudi predsednica nadzornega sveta Vesna Južna: "V Sloveniji imamo še vedno najnižjo trgovsko maržo za goriva v EU, ob tem pa regulirana formula za določanje cen naftnih derivatov ne vključuje vseh stroškov nabave, zlasti stroška obvezno vmešane biokomponente. Ta pomanjkljivost ni odpravljena niti v predlogu nove uredbe." Nadzorni svet poudarja pomen dialoga o rešitvah na tem področju.

Skupina Petrol, ki zaposluje 5957 ljudi, ima na vseh trgih skupaj 598 bencinskih servisov, v Sloveniji 316. Mrežo polnilne infrastrukture je razširila z 41 lastniškimi polnilnicami in 53 polnilnicami v upravljanju. Skupaj je Petrol konec septembra upravljal 659 polnilnic oz. več kot 1150 polnilnih mest v regiji.

Za naložbe je skupina v devetih mesecih namenila 60,2 milijona evrov, več kot polovico jih je šlo v maloprodajo goriv in derivatov ter trgovskega blaga in storitev. Za energetsko tranzicijo je bilo v tem obdobju namenjenih 26,0 odstotka investiranih sredstev.

Matična družba Petrol je v devetih mesecih ustvarila dobre tri milijarde evrov prihodkov, potem ko so ti v enakem obdobju lani nanesli 3,2 milijarde evrov. Dobiček iz poslovanja se je znižal s slabih 77 milijonov na 64,4 milijona evrov.

Največji posamični lastnik družbe je slovaško-češka finančna skupina J&T z 12,78-odstotnim deležem, država pa ima neposredno ter prek Slovenskega državnega holdinga in Kapitalske družbe v lasti približno tretjinski delež. Med pomembnejšimi lastniki je tudi Vizija Holding Darija Južne. Slednji se je skupaj z ženo Vesno, prvo nadzornico v Petrolu, letos uvrstil na vrh lestvice 100 najbogatejših Slovencev, ki jo pripravljajo Finance.