Poleg predsednika gibanja, Franceta Bučarja, se bodo s pozdravnimi nagovori akademije udeležili tudi predsednik republike Milan Kučan, predsednik parlamenta Borut Pahor ter ljubljanski nadškof in slovenski metropolit Franc Rode. Predsednik Kučan bo pripravil tudi sprejem za vse udeležence akademije.
Osrednja panevropska ideja je pojmovanje Evrope kot celote - če Evropa hoče preživeti, lahko preživi le tako, da navzven nastopa enotno, znotraj pa zagotavlja preživetje identitet njenih narodov. Tako je glavno idejo panevropske unije, katere začetki segajo skoraj osemdeset let nazaj, povzel predsednik slovenskega gibanja Bučar. Da "smo ideji Panevrope" v tem času najbližje, je ob včerajšnjem odkritju spominske plošče panevropskemu gibanju menila županja Vika Potočnik. Prej so idejo v Evropi preprečevale številne vojne, zdaj pa se zdijo možnosti za realizacijo spet realne, je dodala.
Bučar je ob odkritju spominske plošče še menil, da sovpadanje desete obletnice obnovitve slovenskega panevropskega gibanja z deseto obletnico samostojnosti Slovenije ni naključna. Nastanek slovenske države, je poudaril Bučar, ni rezultat slučajnih okoliščin, ampak bistvenih globinskih sprememb v pojmovanju mednarodnih odnosov v Evropi. Slovenija kot država je možna samo ob ideji, na kateri temelji Panevropa. Da je pri tem treba jasno razmisliti o umeščenosti Slovenije in o načinih za zaščito njenih interesov, je, tudi v kontekstu vključevanja v Evropsko unijo, dodala ljubljanska županja Potočnikova.
Na vprašanje, ali so strahovi, ki se nanašajo na zaščito nacionalnih interesov v procesu približevanja Uniji, upravičeni, je Bučar odgovoril, da so z vidika, da danes Evropska unija še vedno ne nastopa kot združena Evropa, saj imamo pogosto opravka z ločenim sodelovanjem držav, popolnoma neutemeljeni. Ideja, da mora biti Evropa enota in kot enota tudi nastopati, še vedno ni realizirana.
In kje je mesto panevropskega gibanja v kontekstu Evropske unije? Kot je poudaril Bučar, so za uresničitev evropske ideje nujno potrebne prenovljene evropske institucije. Vendar pa so institucije samo sredstvo, ki tej ideji služi. Ideje institucije nikakor ne morejo nadomestiti. Evropska ideja potrebuje nosilca, ki je nad samo institucijo. In eden njenih najpomembnejših pobudnikov ter njen glavni nosilec je panevropsko gibanje, je o tem dejal France Bučar.
Zgodovina Panevropske unije
Začetki panevropske unije, najstarejše organizacije, ki se zavzema za združeno Evropo, segajo v leto 1922, ko je nemški grof Richard Nikolaus Coudenhove-Kalergi objavil odmeven članek, v katerem se je zavzel za ustanovitev skupnosti evropskih držav oz. "Panevrope". V letih, ki so sledila, se je pod njegovim vodstvom razvilo gibanje, ki je v nadstrankarski ideji združene Evrope povezovalo evropske politike. Slovenski so se gibanju pridružili leta 1931, ko je bila v sklopu tedanjega jugoslovanskega gibanja ustanovljena slovenska sekcija.
S pohodom nacizma po Evropi so pred in v času druge svetovne vojne panevropska gibanja razpuščali, po koncu vojne pa so spet zaživela. Tokrat samo v Zahodni Evropi, saj ideologija za železno zavezo tega ni dovoljevala. V Sloveniji je bila zamisel znova obujena po osamosvojitvi. Odločitev za obnovo gibanja je bila sprejeta proti koncu leta 1991, za predsednika pa so člani izvolili Franceta Bučarja, ki obnovljeno slovensko gibanje vodi vseh deset let. Predsednik panevropske unije, ki združuje vse nacionalne organizacije, je trenutno Otto von Habsburg.
