Za dan ustavnosti se je ustavno sodišče odločilo po zgledu tujih ustavnih sodišč, saj sprejem ustave za Slovenijo pomeni tudi prehod v svobodno in demokratično družbo. S sprejetjem ustave je bil postavljen temelj novemu pravnemu sistemu, ki se mu z imenovanjem ustavne komisije obetajo nekatere spremembe.
Prebivalci Slovenije so se za samostojnost in neodvisnost Slovenije z absolutno večino odločili na plebiscitu 23. decembra 1990, v skladu s to odločitvijo pa je slovenska skupščina 25. junija 1991 na podlagi soglasnega predloga vseh parlamentarnih strank in poslanskih skupin sprejela temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. Za sprejetje ustave so poslanci od izvedbe plebiscita potrebovali še točno leto dni. Sprejetje se je sprva zavleklo zaradi priprav na osamosvojitev, nato zaradi agresije na Slovenijo, pozneje pa so k temu prispevala še ideološka razhajanja strank. Zaradi trajnosti ustavne ureditve si stranke še toliko bolj prizadevajo za uveljavitev svojih vrednot v ustavi, stališča pa so poenotile šele, ko je nastopila časovna stiska.
Od takrat je ustava doživela le dve spremembi, glede volilnega sistema ter lastninske pravice tujcev na nepremičninah, obetajo pa se ji bolj razburkani časi. Konec oktobra je namreč državni zbor ustanovil 24-člansko ustavno komisijo, na katero sta bila najprej naslovljena le dva predloga sprememb, vladni za spremembo 19 členov ter predlog skupine poslancev za spremembo v zvezi z oblikovanjem pokrajin, kasneje pa se je nanjo prišlo še nekaj novih predlogov skupin poslancev ali strank.
