Avtorica prispevka: Ana Jud
Padanje priljubljenosti levici in porast desnici, naj bi bilo, po mnenju naših sogovornikov, v Evropi povsem pričakovano.
"V Evropi sploh ne vidim nobene levice. Blaira in Schroederja in tako naprej ... To nekako več niso tisti socialdemokrati, ki so nekdaj gradil socialno tržno gospodarstvo. Zanimanje za to je v Evropi povsem upadlo," meni dr. Jože Mencinger, rektor Univerze v Ljubljani.
Pri nas naj ne bi bilo nič drugače. Negativni vpliv naj bi imele zlasti gospodarske afere, kot sta Orion in banka SIB.
"Škandal za škandalom. Zlati finančnega značaja. In ni mogoče reči, da s temi stvarmi nima ne vlada ne levica nič," meni dr. France Bučar, predsednik panevropskega gibanja.
Na področju človekovih pravic naj bi slovenska levica največ točk zapravila v primeru izbrisanih in džamije.
"To je škandal, kjer se je levica potrudila, da je naredila čim več neumnosti," je še prepričan Bučar.
Levici se očita še aroganca in odtujenost od ljudstva.
"Tudi pri nas ni nobene stranke, ki bi se ukvarjala zaradi mene s problemom delavcev in podobne stvari," meni Mencinger.
Javnomnenjske raziskave so sicer le odsev trenutne naklonjenosti tej ali oni politični opciji, v resnici pa naj ne bi šlo za porast desnice, ampak neopredeljenih volivcev.
"Ta padec pri nas je seveda težko enoznačno interpretirati. Jaz bi opozoril, da se pomemben del volilnega telesa levosredinskih strank seli med neopredeljene in se prav zaradi te selitve povečuje delež volivcev socialdemokratske stranke," meni dr. Miha Kovač, komentator časopisa Dnevnik.
Sogovorniki so si enotni tudi v tem, da se ljudje počasi naveličajo vsake politične garniture, če je ta predolgo na oblasti.
"Če bi bile jutri volitve, bi bila ta neopredeljenost lahko usodna za sedanjo oblast? Ampak volitev jutri ne bo in ni mogoče napovedati, kaj se bo zgodilo do jeseni," je še povedal Kovač.
V predvolilnem boju, ki se je v bistvu že začel, se bo izkristaliziralo, komu so državljani bolj naklonjeni.
