Na svetu sicer ni bilo razprave o štirih predsedniških kandidaturah, po seji pa sedanji predsednik stranke Anton Rous v izjavi novinarjem ni izključil možnosti, da bi odstopil od kandidature in v predsedniški tekmi podprl obrambnega ministra Karla Erjavca.
Rous je dejal, da njegova kandidatura ni dokončna in je med drugim odvisna od pripravljenosti stranke, da se s spremembo imena v Delavsko socialno upokojensko stranko (obdržali bi kratico DeSUS) odpre delavcem in pridobi nove volivce. O kandidaturi se bo odločil do kongresa, ki bo 20. maja v Ljubljani.
Na vprašanje o njegovem mnenju o preostalih treh kandidatih, Karlu Erjavcu, Antonu Beblerju in Mirku Miklavčiču, je Rous najprej dejal, da bi bilo dobro, da kandidati ne bi ocenjevali eden drugega, nato pa je dodal: "Čudi pa me, kako lahko Miklavčič kandidira za predsednika stranke, če je bil kategorično proti vključitvi stranke v sedanjo vladno koalicijo." Glede Beblerja pa je opozoril, da kot kandidat DeSUS na predsedniških volitvah 2002 ni dobil veliko glasov. Na vprašanje, ali torej podpira Erjavca, pa je Rous dejal: "Možna je tudi ta razlaga."
Manj kot Rous sta bila v izjavah po seji sveta skrivnostna Anton Bebler in nekdanji vodja poslanske skupine DeSUS Ivan Kebrič, ki menita, da bo Rous na koncu podprl Erjavca in da gre za dogovor med dvema kandidatoma. Erjavec pa je na to vprašanje zatrdil, da "prvič sliši" za to. Dejal je, da glede tega ni nobenega dogovora in da za to tudi ni potrebe, saj bo o predsedniku odločil kongres na osnovi predstavitev programov kandidatov. Mirko Miklavčič pa je dejal, da "zaenkrat ni možnosti", da bi odstopil od kandidature, čeprav kandidira tudi za podpredsednika DeSUS.
Bebler, ki v nobenem primeru ne namerava odstopiti od kandidature, je dejal, da so ga med drugim kandidirali pokrajinski odbori stranke na Štajerskem, Primorskem in v Ljubljani. Veliko ljudi je nezadovoljnih z dosedanjim vodenjem stranke, njegova kandidatura pa je izraz tega nezadovoljstva. V primeru izvolitve profesor na ljubljanski Fakulteti za družbene vede obljublja boljše vodenje stranke. "To ne bi bilo več avtoritarno in samovoljno, ampak kolektivno vodenje."
Novo ime – ista kratica – več volilcev?
V razpravi o spremembi imena je bila težava v tem, da formalno do seje sveta noben član, lokalna organizacija ali organ stranke ni vložil nobenega predloga za spremembo statuta. Po več razpravah o nujnosti razprave o spremembi imena je predsednik sveta Elizej Prinčič svetnike večkrat pozval, naj vložijo konkretne predloge za novo ime. Predlagal je, da bi nato razpravo o morebitnih predlogih opravili na samem kongresu, medtem ko je nekaj članov neuspešno predlagalo, da je treba o tem razpravljati že danes.
Nekaj kritik so bili deležni tudi člani statutarno-pravne komisije DeSUS, ki so na seji 11. aprila razpravljali o številnih predlogih o spremembi imena. Po večini predlogov bi obdržali sedanjo kratico in dodali besedi delavska in (ali) socialna, vendar pa komisija nobenega od predlogov ni zapisala v svoj predlog novega statuta, ki vsebuje obstoječe ime. Po pojasnilu članov komisije lahko o spremembi imena odloča le kongres, zato so v v gradivu za današnjo sejo svetu le posredovali 16 predlogov za spremembo imena. Ob koncu današnje seje je predsedujoči prejel predlog o preimenovanju v Delavsko socialno upokojensko stranko (DeSUS), tako da bodo delegati odločali o tem predlogu.
Možno pa je, da bo na kongresu vložena še kakšna različica imena, čeprav dobršen del stranke spremembi imena nasprotuje.
Med predsedniškimi kandidati Erjavec tako kot Rous podpira omenjeno spremembo imena, medtem ko jo Bebler veže predvsem na visoko soglasje v stranki. Miklavčič meni, da sprememba ni tako pomembna, zato je "zaenkrat ne podpira". Bistven je namreč program, način dela in uresničitev zastavljenih ciljev.
