Dekleva, ki meni, da bo letošnji devizni priliv turizma najverjetneje ostal na lanski ravni, dodaja, da bi morali v prihodnje več pozornosti posvečati predvsem razvoju zdravilišč. Ta zadnje čase beležijo precejšno rast števila tujih gostov, precej pa poleg Portoroža oz. občine Piran v malho deviznih prilivov prispevajo tudi gorenjski turistični kraji.
Lani je Slovenija zabeležila 412,8 milijona dolarjev neto turističnega deviznega priliva. Izpad deviznega priliva igralnic, PCP in bencina naj bi nadomestili devizni prihodki turističnih agencij in hotelov. Sicer pa Sloveniji Svetovna turistična organizacija po besedah Dekleve napoveduje še enkrat večjo turistično rast od povprečne evropske rasti, ki naj bi v prihodnjih letih znašala 3,1 odstotka letno. Napovedi gospodarskega učinka turizma, ki se kažejo v zaslužku turističnega gospodarstva oz. v zaslužku države s turizmom, so po besedah Majde Dekleva zelo tvegane in dodala, da smo Slovenci s turizmom ob osamosvojitvi začeli praktično znova, predvsem na področju tujskega turizma, ki ga razvijajo vse svetovne države.
Zadnja štiri leta pa upadanje deviznega priliva ni povzročilo samo manjše število tujih turistov, temveč tudi dejavniki, na katere pa turistično gospodarstvo skupaj z ministrstvom za malo gospodarstvo in turizem nima veliko vpliva. Precej turističnih deviz je Slovenija zaslužila s svojo strateško lego, ki jo je znala dobro izkoristiti. To je bila v preteklosti predvsem ugodna cena bencina, PCP in igralnice na meji s sosednjimi državami. Rast deviznega priliva so ustavili ukrepi Avstrije in Italije. Avstrijci so omejili uvoz cigaret, s čimer so prizadeli PCP, Italijani pa so v obmejni regiji za domače prebivalce znižali ceno bencina.
