Deževje ni prineslo nove katastrofe

Močno deževje z vetrom je danes povzročilo kar nekaj težav na Obali, severnem Primorskem in Štajerskem. Na zahodnem delu so zaradi močnih padavin narasli nekateri vodotoki, v okolici Kopra se je sprožilo tudi nekaj manjših plazov in podorov.

Na Štajerskem je padavine spremljal močan veter, ki je v občinah Benedikt, Duplek in Oplotnica ruval drevesa in odkrival strehe. Narasle meteorne vode so ponekod zalile kleti. Zaradi obilnega deževja in zamašenega odtočnega kanala je meteorna voda zalila tudi objekt v Spodnjih Prelogah v Slovenskih Konjicah.

Slovenski podjetniški sklad iz Maribora je danes v Uradnem listu objavil javni poziv za pomoč podjetjem, ki so v torkovem neurju utrpela škodo

V Kropi preklicali izredne razmere

Civilna zaščita Radovljica je po jutranjemu sestanku štaba preklicala izredne ukrepe, ki so v Kropi veljali od srede, ko so pod Vodiško planino teden dni po vodni ujmi odkrili nov nevaren plaz. Preklic obvestila o možnosti evakuacije prebivalcev starega dela Krope in evakuacije stanovalcev hiše Kropa 43a je bil mogoč, ker je deževje ponehalo. Tako vodostaj Kroparice upada, pretočnost Črnega potoka pa je normalna.

Potok Kroparica in hudournik Črni potok civilna zaščita stalno spremlja od srede zvečer. Strokovnjaki za plazove, ki so si v četrtek ogledali plaz pod Vodiško planino ter pregledali celotno strugo hudournika, so ocenili, da so zaradi potencialne možnosti drobirskega toka izredni ukrepi potrebni v primeru ekstremnega deževja in izredno visokih voda. Ker je sedaj deževje ponehalo in so vode upadle, je poveljnik civilne zaščite občine Radovljica Marijan Ješe izredne ukrepe lahko preklical.

Poleg tega je deževje ponoči plaz pod Vodiško planino raznosilo vzdolž hudournika, kar pomeni, da ni možnosti, da bi za njim zastajala voda, ki bi v obliki udarnega vala prizadela dolino. Kljub temu bo do namestitve alarmnega sistema civilna zaščita še spremljala stanje plazu, so sporočili iz občine Radovljica.

Po ujmi največja težava še vedno oskrba s pitno vodo

Na zahodnem delu Slovenije, kjer je v noči na petek padlo največ padavin, novo deževje ni povzročilo novih težav. V Železnikih, kjer so vodni val in plazovi po ocenah župana Mihaela Prevca povzročili kar za 100 milijonov evrov škode, se nadaljuje sanacija. "Ker je deževalo v presledkih, je noč minila mirno," dodaja Prevc. Čez noč so bili v pripravljenosti številni prostovoljni gasilci in pripadniki vojske. Prebivalci so hiše zavarovali tudi s protipoplavnimi vrečami. Deset dni po nesreči sta sedaj prioriteta oskrba s pitno vodo in vzpostavitev še vedno prekinjenih cestnih povezav.

Največ dela imajo v Železnikih z zagotavljanjem oskrbe s pitno vodo, ki je še vedno ni. Zavod za zdravstveno varstvo Kranj je danes vzel vzorce vode na Planšaku in naj bi v prihodnjih dneh opravil analizo, katere rezultati bodo znani do sredine naslednjega tedna. Kljub temu da so se na občini nadejali, da bi bila voda že lahko pitna ob predpogoju prekuhavanja, pa po novem deževju kaže, da vendarle ne bo.

Zaradi intenzivnih padavin je že na samem vodnem viru težko dobiti čisto vodo, je pojasnil vzdrževalec Slavko Krek. Zato v Železnikih še vedno velja, da morajo prebivalci uporabljati vodo iz plastenk in tako bo vse, dokler ne bodo analize pokazale, da je voda iz njihovih pip pitna. Sanitarne vode je medtem v Železnikih že dovolj, saj so vodovodno omrežje priklopili na zajetje Planšak, končali pa so tudi s čiščenjem in kloriranjem cevi.

Začenja se tudi sanacija uničenih cestnih povezav, na katerih je ujma povzročila za vsaj 22 milijonov evrov škode. Železniški župan je tako danes s predstavniki direkcije RS za ceste in Cestnega podjetja Kranj podpisal pogodbo za gradnjo 2,7 kilometra dolge nadomestne ceste, ki bo Davčo prek Zgage ponovno povezala z Železniki. 822.000 evrov vredna cesta naj bi bila asfaltirana že do 15. oktobra.

V Železnikih se začenja tudi razdeljevanje prve finančne pomoči krajanom, ki so bili v poplavah najbolj prizadeti. Medtem ko je 17 družin iz zavoda za socialno delo že kmalu po ujmi dobilo prvo pomoč, pa bodo danes prizadeta gospodinjstva prejela tudi prvo finančno pomoč iz posebnih humanitarnih računov občine, Rdečega križa in Karitasa.

V prvem krogu postopne delitve pomoči bo več kot 200 gospodinjstev prejelo skupaj 280.000 evrov. Tisti, ki imajo uničene celotne prostore bodo prejeli po 3500 evrov, tistim z delno uničenimi bivalnimi prostori bodo nakazali po 1500 evrov, tisti z zalitimi kletmi pa bodo dobili po 300 evrov. Poleg tega bodo v naslednjem tednu vsem, ki so ostali brez kurilnih naprav, izplačali še dodatnih 500 evrov za ureditev sistema ogrevanja pred bližajočo se zimo.

Na Celjskem noč brez poplav

Tudi na Celjskem je noč minila mirno, je za 24ur.com povedal poveljnik civilne zaščite zahodnoštajerske regije Darko But. „Malo so sicer narasli vodotoki, v Zgornji Savinjski dolini se je sprožil manjši plaz, a zaenkrat je stanje dokaj umirjeno,“ je povedal But.

Območno združenje Rdečega križa Laško bo danes 41 najbolj prizadetim družinam in posameznikom v poplavi razdelilo 25.000 evrov pomoči.

Po doslej zbranih podatkih so v občini Laško, kjer je Savinja med močnim deževjem pred tednom dni dosegla najvišji vodostaj, večino posledic neurja že odstranili, čaka pa jih še čiščenje zdraviliškega parka, kjer je močno deževje naneslo veliko mulja in blata. Prav tako bo treba sanirati še nekaj lokalnih cest, ki sta jih zasula dva plazova, ter očistiti kanalizacijo. V tej občini je škoda ocenjena na več kot osem milijonov evrov.

V celjski občini je neurje povzročilo za več kot 15 milijonov evrov škode, od tega so šest milijonov evrov škode imeli v soseski Ostrožno. Zato so se tamkajšnji prebivalci v sredo zvečer zbrali na ustanovitvenem zboru civilne iniciative, kateri so se pridružili še prebivalci Lopate, Lave in Medloga. Člani iniciative tako protestirajo zaradi domnevnih napak upravljavcev vodotokov in njihovih pooblaščencev, za katere menijo, da če bi svoje delo opravili na ustrezen način, med vodno ujmo ne bi utrpeli nobene škode. Od celjske občine in ministrstva za okolje in prostor člani iniciative zato pričakujejo takojšnjo ureditev strug, brežin in nasipov ob tamkajšnjih potokih, ki so povzročili poplave.

V občini Vojnik, kjer so v četrtek namestili leseni most na cesti Višnja vas-Dobrna, pa škoda presega pet milijonov evrov. V velenjski občini se je sprožilo 45 plazov, štirje v večjem obsegu, poškodovanih je tudi 30 hiš. Na celotnem velenjskem območju je zagotovljena prevoznost lokalnih cest, le še v Vinski Gori je na dveh odsekih promet urejen izmenično.

V žalski občini, kjer je med torkovo vodno ujmo zalilo 600 hiš, 300 gospodarskih objektov, poškodovanih je več kot 100 kilometrov cest, pa škoda znaša okrog šest milijonov evrov.

Na Cerkljanskem se bojijo novih plazov

Kljub obilnim padavinam, zaradi katerih so narasli vodotoki, je za prebivalci cerkljanskega in tolminskega območja neprespana, a mirna noč, sta povedala župana občine Cerkno in Tolmin, Jurij Kavčič in Uroš Brežan. V zahodni Sloveniji še vedno dežuje, zato dežurne ekipe, ki spremljajo stanje vodotokov, da bi pravočasno opozorili na morebitne nove težave, ostajajo na terenu. Zaradi razmočenosti terena se lahko na Cerkljanskem pojavijo novi plazovi, je poudaril Kavčič.

Po besedah cerkljanskega župana v občini še vedno urejajo vodotoke ter iz strug sproti odstranjujejo naplavine in naneseni material, da voda ne bi iskala novih poti. Opozoril je še na razmočenost terena, ki lahko povzroči dodatne težave s plazovi.

Po doslej zbranih podatkih je vodna ujma v cerkljanski občini namreč na novo sprožila 38 plazov, odnesla 11 mostov ter poškodovala 41 hiš, 120 gospodarskih objektov, 11 kilometrov gozdnih in 70 kilometrov lokalnih cest in javnih poti.

Na Tolminskem je neurje najhuje prizadelo območje Baške grape. Skupaj je poškodovanih več kot 60 stanovanjskih hiš, malih hidroelektrarn, gospodarskih poslopij, kmetijskih zemljišč in drugih objektov, so povedali na tolminski občini. Hiša v Trtniku je potencialno ogrožena zaradi plazu, ki pa ni dostopen z mehanizacijo, zato bo sanacija zahtevnejša, so poudarili.

Po podatkih občine Tolmin so na tem območju trenutno vse ceste prevozne, z nekaj stroji še vedno urejajo in čistijo nekatere vodotoke, odstranjujejo pa tudi večjo količino zagozdenega naplavljenega lesa na reki Idrijci na Mostu na Soči. Prav tako z delom še niso zaključili ocenjevalci škode, saj so uspeli oceniti okoli 60 odstotkov poškodovanih objektov, pregledati in ovrednotiti pa okoli 70 odstotkov cest. Škoda na kmetijskih zemljiščih in na strojih še ni ocenjena, so pojasnili.

Poročilo meteorologov kaže, da je ponoči v zahodni polovici Slovenije padlo od 30 do 50, ponekod v hribovitem svetu tudi do 70 litrov dežja na kvadratni meter. V hribovitem svetu zahodne in severne Slovenije lahko do sobote opoldne pade še od 20 do 40 milimetrov padavin. Takšno deževje za Železnike ne bi smelo predstavljati večje nevarnosti. V vodni ujmi je namreč v Železnikih le v nekaj urah padlo kar 310 litrov dežja na kvadratni meter.

Več o vremenu