Poplava dezinformacij, na katero Slovenija nikakor ni imuna

"V preteklih letih je bilo kar nekaj dilem glede tega, ali imamo tudi v Sloveniji težavo z dezinformacijami. Številni mediji in državni organi so bili prepričani, da pri nas teh težav ni. Da imamo težave zgolj s kakšno napačno izjavo, s kakšnim napačnim kontekstom, a da dezinformacij v smislu kampanj, ki se vodijo z nekimi določenimi cilji, v Sloveniji ni," je ob predstavitvi publikacije dejal profesor novinarstva na Fakulteti za družbene vede Marko Milosavljević.

A kot je ob tem poudaril, slednje ne drži. Dezinformacije predstavljajo veliko težavo tudi v slovenskem prostoru in nikakor niso tako redke, kot si morda marsikdo misli. "Dezinformacije se pojavljajo na različnih področjih, od gospodarstva do politike. Izkušnje iz različnih držav kažejo, da so bile strateško plasirane dezinformacije pogosto finančno podprte iz tujine, včasih pa tudi iz domačih finančnih krogov," je dejal.

Navedel je primer z zadnjih ameriških volitev, ko se je izkazalo, da so bili nekateri oglasi v podporo določenemu političnemu kandidatu na Facebooku kupljeni v Teksasu, plačani pa so bili v ruskih rubljih.

V publikaciji, ki jo je Milosavljević ustvaril v sodelovanju z Melito Poler in Romano Biljak Gerjevič, obe s Fakultete za družbene vede, in ki je nastala na pobudo Urada vlade za komuniciranje, so tako posebno težo namenili tudi vplivu dezinformacij na volitve in demokracijo, pri čemer Slovenija po mnenju Milosavljevića še zdaleč ne predstavlja nepomembne tarče.

Kot članica Nata in Evropske unije ima namreč Slovenija geostrateški pomen, zato je lahko predmet interesov tujih akterjev: "Slovenija je še kako relevantna. Mogoče predstavlja majhen, ampak vsekakor pomemben košček nekega mozaika. Zato gotovo ne vidim razloga, da bi kdo na tem področju zanemarjal Slovenijo."

Dezinformacijske kampanje so ob tem v predvolilnem obdobju praviloma intenzivnejše, pri čemer podatek o lastništvu medijev in financiranje manjših portalov, ki delijo informacije, ni nepomemben. "Če niste med prvimi desetimi ali 20 po dosegu, za oglaševalce praktično ne obstajate. Logično vprašanje je torej, od česa ti portali živijo," je dejal in dodal, da bi morali biti kriteriji za državno oglaševanje jasni in tržno utemeljeni, kot to zahteva evropski akt o medijski svobodi.

Avtorji ob tem opozarjajo, da v javnosti pogosto prihaja do mešanja med pojmi napačna informacija, zavajajoča informacija in dezinformacija. Kot je poudaril Milosavljević, ni vsaka napaka, ki jo novinar ali politik naredi, že dezinformacija. Napačna letnica ali naziv sta namreč lahko zgolj napaki, medtem ko so dezinformacije namerne, strateško ustvarjene neresnične ali zavajajoče informacije, katerih cilj je povzročiti zmedo ali doseči specifične politične, gospodarske ali družbene učinke.

Ob tem je izpostavil tudi manipulacijo skozi selekcijo specifičnih podatkov, ki so predstavljeni enostransko ali pa iz konteksta, ter s pomočjo tehnologij, kot je na primeru montaža slike ali uporaba umetne inteligence.

Po besedah Milosavljevića je prav generativna umetna inteligenca v zadnjem letu povzročila eksplozijo novih in vse bolj prepričljivih manipulacij. "Zaradi prefinjenosti tehnologij je vse težje ločiti med vsebino, ki je generirana s pomočjo umetne inteligence, in pa resnično vsebino," je poudaril.

Ob tem pa je opozoril, da tudi orodja za prepoznavanje takšnih generiranih vsebin niso nezmotljiva. Včasih se bo tako zgodilo, da bodo tovrstna orodja kot vsebino, ki je bila generirana s pomočjo umetne inteligence, zaznala tudi fotografije, ki jim je bil dodan filter oz. pri katerih je oseba izboljšala ostrino ali kontrast slike.

V publikaciji so tako predstavili tudi orodja, ki lahko ljudem omogočijo preverjanje oz. potrjevanje informacij: vzvratno iskanje podob ("Google reverse image search"), orodja za zaznavanje umetne inteligence, preverjanje geolokacije in kronolokacije, analiza metapodatkov, detektorji uporabe generativne umetne inteligence, ekstrakcija in analiza podatkov na družbenih omrežjih itd.

Opozoril je tudi na nizko stopnjo medijske in informacijske pismenosti, kar se kaže ne le pri političnih vsebinah, temveč tudi pri finančnih in zdravstvenih prevarah. Policija je po njegovih besedah v enem letu obravnavala okoli 2500 prijav finančnih prevar s skupno škodo v višini več deset milijonov evrov.

Prav ti primeri po njegovem mnenju kažejo, kako ranljive so določene skupine za tovrstne goljufije. "Toliko so na nek način naivni oz. so na drugi strani goljufi toliko prepričljivi. Zakaj torej mislimo, da se lahko goljufije zgodijo zgolj tu, na nekih drugih področjih pa ne?" se sprašuje.

Kako naj torej v luči tega ljudje prepoznajo dezinformacije, ki poplavljajo splet in javnost, lansirajo pa jih tudi tisti, ki medijskim pravilom niso zavezani? Milosavljević se strinja, da smo ljudje z razmahom tehnologij in družbenih omrežij veliko pridobili, a obenem tudi izgubili. "Gotovo smo pridobili možnost izredno hitrega dostopa do množice informacij, ki jih pred 25, 30 leti nekako nismo dobili," je dejal.

Skupaj z razvojem tehnologije se je razvijala tudi podoba medijev, nato so na trg vstopila še družbena omrežja. "V vse to smo vstopili z nekim entuziazmom, z nekim optimizmom, ker bo konec teh vratarjev, konec bo odbiranja, konec bo filtriranja, manipulacij, vsi bodo lahko objavili vse," je dodal.

A opozoril je, da se je ob vsem tem izkazalo, da masa informacij ljudi včasih tudi zmede ter da je včasih celo namenoma takšna.

Kakšno vlogo pa pri vsem tem igra profesionalno novinarstvo? In kakšno imajo spletni vplivneži ter družbena omrežja?

Mediji imajo tako pri zagotavljanju verodostojnih informacij še posebej pomembno vlogo zaradi omejenih možnosti odzivanja na dezinformacije, zlasti na družbenih omrežjih. "Nujno je, da informacije dosledno preverjajo, upoštevajo profesionalno normo točnosti in spoštujejo standarde novinarske profesionalnosti."

Mediji so zavezani zakonodaji, kodeksom in pravilom, medtem ko ta režim za vplivneže, ki imajo lahko tudi večji doseg, ni tako strog, je poudaril. "Imamo vplivneže s sto tisoč sledilci, ki niso zavezani nobenim profesionalnim pravilom. Škoda, ki jo lahko naredi s svojimi objavami, pa je lahko posledično veliko večja, kot bi jo naredil takšen medij."

Ob tem je izpostavil paradoks: "Redakcije so kadrovsko in finančno oslabljene, a se od njih pričakuje, da bodo nosile glavno breme preverjanja informacij in razkrivanja dezinformacij." Tudi zaradi tega bi morali po njegovem mnenju okrepiti državno pomoč medijev.

Na vprašanje o vlogi države na tem področju pa je Milosavljević ocenil, da je bilo v zadnjem desetletju storjenega premalo. Kljub številnim razpravam in projektom ni bilo vzpostavljenih dovolj sistemskih rešitev.