V Haagu je v ponedeljek potekalo peto srečanje evropske mreže kontaktnih točk o osebah, odgovornih za genocid, zločine proti človečnosti in vojne zločine, je sporočil predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman. Po njegovih besedah je bila Slovenija spomladi 1945 največje morišče po drugi svetovni vojni v Evropi.
Predsednik komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Dežman in vodja policijske akcije Sprava Peter Jamnik, ki sta se udeležila konference, sta predstavila besedilo z naslovom Dokazovanje nezastarljivih kaznivih dejanj, storjenih po drugi svetovni vojni na območju Slovenije. Ob tem je Dežman dejal, da je bilo pobijanje civilistov in vojnih ujetnikov po drugi svetovni vojni največji pomor vseh časov v slovenskem prostoru v miru.
Proces sprave še poteka?
Procesa sprave in iskanja resnice sta se po njegovih besedah v Sloveniji začela v osemdesetih letih 20. stoletja. Nadaljevala sta se po osamosvojitvi Slovenije leta 1991, ko so parlamentarne in vladne komisije začele raziskovati in urejati grobišča. Leta 2002 se je začela tudi sistematična topografska raziskava, na podlagi katere je danes topografsko raziskanih okoli 600 grobišč.
"Nadaljuje se načrtno sondiranje, začeli smo z arheološkim prekopom zlasti žrtev iz vrst slovenskega prebivalstva, zgradili smo kostnice, raziskana grobišča urejamo, nadaljujemo sklepanje ustreznih mednarodnih sporazumov," je dejal Dežman. Dodal je, da so takšne akcije izredno odmevne tako v Sloveniji kot tudi zunaj nje.
Iskanje storilcev pobojev
Jamnik je na srečanju predstavil posebno delovno skupino z imenom Sprava, ki deluje od leta 2001. Kot je dejal, so za policijo in tožilstvo pri dokazovanju tovrstnih dejanj pomembna tri vprašanja: ali je storilce mogoče izslediti, ali je za storilce teh pobojev še moč najti dovolj kazenskopravnih dokazov in ali je žrtve mogoče identificirati.
Pri tem so se po njegovih besedah v Sloveniji pojavile specifične težave dokazovanja. Zaradi prepleta vojaških in civilnih oblasti ter uničenih dokumentov namreč ni mogoče dokazati, ali je za posamezen poboj odgovorna zvezna vojaška enota ali je poboj organizirala slovenska civilna oblast s takratno politično policijo OZNA.
Prav tako se po Jamnikovih besedah pojavljajo težave, ko že odkrijejo osebo, ki bi bila lahko odgovorna za poboj. "Takrat se pojavi nov sklop objektivnih težav, t. j. da je oseba, ki bi bila lahko za to odgovorna, danes že mrtva ali zanjo ni mogoče dokazati poveljniške funkcije v kritičnem časovnem obdobju. Dogaja se tudi, da se oseba, ki je bila aretirana, ni nikoli več vrnila domov, pri čemer se ne ve, kje je grob," je dejal.
Po Jamnikovih besedah je policija do zdaj v okviru preiskav opravila več tisoč razgovorov, 12 ekshumacij grobišč in podala dve kazenski ovadbi zoper znane storilce, vendar je bila v nadaljevanju zahteva tožilstva za uvedbo preiskave v obeh primerih zavrnjena.
