Digitalizacija zdravstva in srebrna ekonomija

Srebrna ekonomija Evrope bi bila kot samostojna država tretja največja ekonomija na svetu, takoj za ZDA in Kitajsko. Starejši od 65 let so najbolj premožen del prebivalstva. Konec delovne dobe ne pomeni tudi deaktivacije, kakovostno življenje je z zdravim življenjskim slogom, dobro prehrano, ohranjanjem socialne mreže mogoče precej podaljšati. Morda presenetljiv podatek je, da je v domovih za starejše manj kot 5 % vseh, ki so starejši od 65 let. Srebrna ekonomija se tako bolj kot le pešanja zdravja dotika vprašanje vloge Srebrne generacije, še posebej pa medgeneracijskih odnosov, saj na starejše ni mogoče gledati ločeno od mlajših generacij. To velja tako za posamezne družine kot za družbo vobče. Vendar je zdravje in skrb zanj, zlasti ko to začne pešati, vseeno pomemben skupen imenovalec Srebrne generacije, zato si zasluži podrobnejši pogled.

Predstavnikov Srebrne generacije je vse več. Pred velikim demografskim preobratom, v katerega smo vstopili pred 10 leti zaradi upokojevanja t. i. baby boom generacije, je bilo starejših okrog 10 %, danes jih je med 15 % do 20 %, do sredine stoletja bo številka že 30 %. In potem bo te spremembe konec, številka se bo ustavila pri približno tretjini. Potrebujemo sistem, ki bo zdržal podvojitev Srebrne generacije.

Hitra sprememba starostne strukture stroške zdravstvenega in tudi pokojninskega sistema znatno zvečuje. 80 % stroškov zdravstvenega sistema nastane pri oskrbi starejših, zlasti nas bremenijo kronične bolezni. V letu 2020 je bil strošek zdravstvenega sistema 4,7 milijarde €, ocena velja za vse izdatke, tako ZZZS kot zasebnih zavarovalnic, kot samostojnih izdatkov “iz žepa”. Pokojnin je ZPIZ za 2021 napovedal za 6,2 milijarde €, zasebna pokojninska zavarovanja pri tem niso upoštevana. Skupaj Srebrna generacija za svoje specifične potrebe porabi približno 10 milijard €.

Ali želimo ohraniti vzdržen zdravstveni sistem, ni nobeno vprašanje. Obenem številkam ni mogoče zbežati. Zakon o dolgotrajni oskrbi je v nastajanju že skoraj 20 let, najdlje v Evropi. Vroč kostanj, po katerega si še ni upal noben politik, je dodatnih 600 milijonov €, ki jih zanj potrebujemo. V Načrtu za okrevanje in odpornost nam je EU namenila 79 milijonov €, kar je korak v pravo smer.

Kako bomo torej zagotovili enormna sredstva potrebna za to, da si omogočimo varno in zdravo starost, obenem pa ob tem izvedemo še celovito razogljičenje družbe, preprečimo pretirano socialno razslojevanje, ohranimo globalno konkurenčnost gospodarstva, ter ohranimo družbo blaginje in miru, v kateri se kot člani velike evropske družine skorajda nekoliko razvajamo?

Digitalizacija ni cilj, a pot je včasih vsaj tako pomembna kot cilj

Popolnih ali enoznačnih odgovorov na vprašanja in izzive trenutnega stanja, nimamo. Verjamemo pa, da je digitalizacija zdravstva ključen korak k prehodu v novo družbo.  

Ključen izziv v prihodnosti zdravstva in oskrbe ne bo denar, omejitveni faktor da, ne pa ključni izziv. Ključen izziv bo pravilno odzivanje na spremembe. Ker se okolje, svet in družba spreminjajo vse hitreje, je edini pravilen odziv prilagajanje, mi se bomo morali spremeniti, spreminjanje je ključen del učenja, morali se bomo hitreje učiti.

Spreminjanje ne pomeni, da bomo lahko zamenjali zemljo, kulturo, zgodovino, stavbe, infrastrukturo, ljudi, vse to bo ostalo v veliki meri zelo podobno temu, kar imamo danes, oziroma se bo spreminjalo zelo počasi. Ključ bo v tem, kako bomo obstoječe vire povezali na nove načine, iz danih sestavin ustvarili nove kombinacije. Najbolj bodo uspešni tisti, ki bodo znali izkoristiti energijo mladih, z modrostjo starejših. Kreativnost s tradicijo. Presežek s poreklom. Povezanost med generacijami in njihovo sodelovanje, kohezivnost družbenega tkiva, naše vrednote, to bo tisto, kar bo ohranjalo našo vitalnost.

Pri spreminjanju zdravstva je digitalizacija lahko odlično orodje, tako za organizacijo bolnišnic, kot za samo zdravljenje. Cilj vseh udeleženih mora biti zdrav državljan, ne glede na starost in tudi ne glede na premoženjski status.

Za digitalizacijo zdravstva in oskrbe imamo pred seboj odločilnih 10 let. Kar smo naredili doslej (eZdravje, eRecept, zVem, kartica zdravstvenega zavarovanja, ...) je šele začetek, čaka nas vrsta sprememb. Veliko stvari bo potekalo vzporedno, a zagotovo bo poudarek prvih pet let bolj na organizaciji celotnega sistema, bolnišnic in zagotavljanja finančne vzdržnosti, v drugih petih letih pa si obetamo velik prodor personalizirane medicine, z upoštevanjem genetike, celovitega elektronskega zdravstvenega kartona, socialnega konteksta, psihičnega zdravja, večjim poudarkom na preventivi in zgodnji diagnostiki, vplivom prehrane, gibanja in druženja na psihofizično stanje prebivalstva. Pri tem bo vse bolj v ospredju povezava zdravstvene in socialne oskrbe, boljša kontrola kroničnih bolezni z večjim poudarkom na ohranjanju pacientov v blažjih, manj zapletenih stanjih kroničnih bolezni.

Za pot k cilju, personalizirani medicini, se morajo pravilno odzvati najmanj naslednji akterji: direktorji bolnišnic, zdravniki, ponudniki digitalizacije (IT podjetja), ponudniki terapij (farmacevti) in ponudniki socialne oskrbe, plačniki (zavarovalnice), oblikovalci politik (za zdravje, za socialne zadeve). Posebno, po svoje celo najpomembnejšo vlogo pa ima pacient sam.

Država je pričela s pisanjem strategije digitalizacije zdravstva, strategija naj bi bila končana konec prihodnjega leta. Ne glede na to, kaj bo pisalo v strategiji, je zagotovo že danes, ne šele čez pet ali deset let, potrebno uvesti storitve telemedicine, zlasti pri obvladovanju kroničnih bolezni, obenem je potrebno pričeti razvijati modele plačevanja zdravstva po učinku, tako imenovano Na vrednosti temelječe zdravstvo (NaVTeZ), po odličnem nemškem vzoru je potrebno v zdravstveni sistem podobno kot zdravila uvesti digitalno terapevtiko.

Pogoji za inovativnosti

Slovenci smo edinstvena kombinacija nemške discipline, italijanske estetike in balkanske iznajdljivosti. Vse to so lastnosti inovatorjev. A naš zdravstveni sistem in sistem socialne oskrbe se ne vede inovativno, zlasti regulatorno in plačniško je naravnan na navidezno urejenost (nemški vzor), a ker je preveč tog, se ohranja zlasti z izjemno veliko improvizacije (balkanski vzor), zelo malo pa je v njem elegance, stila, lepote (italijanski vzor). Dejansko med vodilne narode v digitalizaciji zdravstva spadajo Španci, Italijani pa so tudi odlični. Za te romanske narode je značilno veliko medsebojne komunikacije, tudi medgeneracijske, povezanost, konec koncev, zaupanje. Inovacije pa se zlasti v zdravstvenem sistemu širijo s hitrostjo zaupanja.