Digitalni nomadi v Sloveniji. Kako živijo, kakšne pogoje imajo?

V središču Ljubljane so pisarne, ki ponujajo prostor za tako imenovano sodelo, da si tisti, ki jih delo ne veže na lokacijo, delijo prostor in izkušnje. Gre za globalno razvejano mrežo z okoli 110 prostori po celem svetu, ki se imenuje Impact Hub. 

"Eko sistem pisarn in delovnih prostorov se je precej spremenil po covidu. Veliko je freelancerjev, developerjev, oblikovalcev, ki lahko delajo od kjer koli," je pojasnila namestnica direktorja Impact Hub Ana Belac.

V zadnjem letu in pol, odkar so v Ljubljani odprli prostore, beležijo kar polovico tujih obiskovalcev – tudi tako imenovanih digitalnih nomadov, ki se v Slovenijo preselijo za dalj časa – delo pa medtem opravljajo na daljavo.

Kot je pojasnila Belaceva, je čutiti porast tujcev, predvsem pa misli, da je to zato, ker je Ljubljana zelo zanimiva za njih. "Poleti res imamo toliko tujcev tukaj, ki so navdušeni, ki mogoče pridejo za en dan pa ostanejo potem par mesecev. Tudi ta lokacija je tukaj, ko so zraven hoteli, restavracije."

A ne le v prestolnici, takšne deljene pisarne poznajo tudi v drugih slovenskih turističnih biserih – od leta 2018 denimo v Kranjski Gori, s čimer privabljajo digitalne nomade. Matej Kalan, direktor agencije Forward, je poudaril, da gre za nek nov turistični produkt. "Ker so celoletni gostje in napolnijo tiste dele sezone, ki v določenih destinacijah niso tako popularne. So zelo dobri ambasadorji teh destinacij in v naše kraje prinašajo tudi nek specifičen 'know-how'."

Tujci bodo po novem v Sloveniji lahko eno leto bivali s statusom digitalnega nomada, med drugim pod pogojem, da prejemajo najmanj dvakratnik povprečne neto plače, torej slabe tri tisočake od podjetja s sedežem v tujini. Kakšne pogoje imajo na drugi strani nomadi, pa razložijo v Impact Hubu.

Kot so dejali, jim je zelo pomembna kava. "Internet ni tako pomemben kot kava, zagotovo ne. Je pomemben, ampak ne kot kava," je dejal eden izmed nomadov. In to, je razložil Kalan, si privoščijo tudi izven pisarne. "Digitalni nomadi kar velik del svojega zaslužka pustijo v lokalni skupnosti. Tudi oni si gredo radi kaj pogledat, pojedo kaj v lokalnih gostilnah."

Gostinci pa sicer že dalj časa opozarjajo, da primanjkuje tistih, ki bi hrano in pijačo sploh pripravili in postregli. Zato ministrstvo za delo pripravlja spremembe zakona o tujcih, ki bi – kot to že poznajo v kmetijstvu in gozdarstvu – trimesečno sezonsko delo za tujce uvedle tudi v gostinstvu in turizmu.

"Dokler imamo v Sloveniji situacijo, v kateri je zaradi pomanjkanja delovne sile nujno treba zaposlovati tujce, potem so takšne rešitve seveda dobrodošle. To so rešitve, ki vodijo k fleksibilnejšemu načinu zaposlovanja tujcev," je pojasnil predsednik OZS Blaž Cvar. Vodja Delavske svetovalnice Goran Lukić pa medtem pravi, da je delavcem treba dati plače in ustrezne pogoje dela, pa ne bo več težav s kadrom.

Tako pa so do predloga kritični sindikati in zastopniki delavcev, saj da bi sezonsko delo odprlo prostor za kršitve.

"Mi nasprotujemo takšnemu ad hoc uvajanju nekih kavbojskih rešitev v zakonodajo pod pretvezo: gremo se igrat to igro Iščemo kadre," je povedal vodja Delavske svetovalnice Goran Lukić.

Cvar medtem pravi, da je velika večina delodajalcev poštenih delodajalcev. "In zaradi tistih nekaj kršiteljev se vseskozi vzpostavlja neko stanje nezaupanja, kot da smo delodajalci v gospodarstvu sami lopovi."

Pogoj za sezonsko delo bo v teh dveh panogah tudi pogodba o zaposlitvi. Zakon je sicer še v medresorskem usklajevanju.