Dijaki poklicnih šol bolj spolno aktivni kot gimnazijci

Raziskavo Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju (HBSC), ki poteka pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije, v Sloveniji izvaja Inštitut za varovanje zdravja (IVZ), financira pa jo ministrstvo za zdravje. Raziskava je v celoti narejena na reprezentativnem vzorcu učencev in dijakov, starih 11, 13 in 15 let. Na vprašanja o spolnem vedenju pa so odgovarjali samo 15-letniki.

Po besedah Zalke Drglin z IVZ mladostniki danes vstopajo v partnerske zveze v povprečju mlajši kot pred desetletjem in tudi prej kot nekoč pričenjajo s spolnim življenjem. O tem, da so že imeli spolne odnose, je v raziskavi poročalo dobrih 28 odstotkov petnajstletnikov, več fantov (32 odstotkov) kot deklet (25 odstotkov). Spolne odnose je že imelo 15 odstotkov gimnazijcev, 34 odstotkov tistih, ki obiskujejo srednje tehnične šole, in 48 odstotkov 15-letnikov, ki hodijo na poklicne šole.

Po ugotovitvah strokovnjakov je zgodnejša spolna dejavnost povezana z bolj tveganim spolnim vedenjem in s tem večjim tveganjem za mladostniško nosečnost in spolno prenosljive okužbe. Raziskava je pokazala, da je večina 15-letnikov (85 odstotkov), ki so že imeli spolne odnose, sama ali pa njihov partner/ka pri zadnjem spolnem odnosu uporabila vsaj eno od metod preprečevanja nosečnosti. Medtem ko 15 odstotkov mladostnikov ob spolnem odnosu ni uporabilo zaščite.

Po besedah Barbare Mihevc Ponikvar z IVZ je med tistimi, ki so uporabili zaščito pred nosečnostjo, večina (90 odstotkov) uporabila eno od zanesljivih metod, kamor se uvrščajo kontracepcijske tablete, kondom ali kombinacija katere koli od teh dveh zaščit z drugimi metodami. Drugi pa so uporabili manj zanesljive metode, in sicer največkrat prekinjen spolni odnos.

Delež mladostnikov, ki so pri zadnjem spolnem odnosu uporabili eno od zanesljivih metod preprečevanja nosečnosti, pa se je značilno razlikoval glede na socialno-ekonomski položaj družine – najvišji je bil pri tistih iz družin z visokim socio-ekonomskim položajem (85,7 odstotka), najnižji pa pri mladostnikih iz družin z nizkim (61,5 odstotka).

V Sloveniji je zaradi porasta uporabe kontracepcije vse manj mladostniških nosečnosti. Kot ugotavljata Drglinova in Mihevc Ponikvarjeva, se je v Sloveniji na splošno povečal delež mladostnikov (do 19 let), ki uporabljajo kontracepcijo, porasla je tudi uporaba zanesljivih metod. Največji porast je bil zabeležen pri uporabi kontracepcijskih tablet, ki je pri mladostnicah v zadnjih 15 letih porasla za trikrat.

Medtem ko se je v začetku 80. let rodilo več kot 35 otrok na 1000 mladostnic, v zadnjih letih beležimo pet do šest otrok na 1000 mladostnic. Mladostnice predstavljajo manj kot dva odstotka porodnic, kar Slovenijo trenutno uvršča med države z najnižjimi stopnjami rodnosti mladostnic v Evropi. V istem časovnem obdobju je pomembno tudi upadlo število dovoljenih splavov mladostnic.