Dijaška organizacija zaskrbljena, ministrstvo pa: spremembi ničesar ne ukinjata

Dijaška organizacija Slovenije je na pristojno ministrstvo za vzgojo in izobraževanje naslovila odziv glede predlogov novel Zakona o gimnazijah in Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju. Ocenjujejo, da zakonodaja na področju vzgoje in izobraževanja potrebuje korenite spremembe in temeljito prenovo, zaradi česar pozdravljajo prizadevanja vlade pri spremembah obstoječe zakonodaje. Imajo pri Zakonu o gimnazijah in predlogu novele Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju nekaj pomislekov.

Pod vprašajem ekskurzije?

Med drugim so izpostavili spremembo 33. člena Zakona o gimnazijah (ZGim), ki krajša oziroma izpušča besedišče, s katerim člen opredeljuje, katere elemente učnega procesa obsega organizirano izobraževalno delo. V trenutno še veljavnem zakonu namreč organizirano izobraževalno delo obsega pouk splošnoizobraževalnih in strokovnoteoretičnih predmetov ter vaje, obvezne izbirne vsebine, strokovne ekskurzije, praktični pouk in druge oblike praktičnega dela, pripravo seminarskih nalog in druge oblike samostojnega ali skupinskega dela.

Po spremembi pa bi slednje obsegalo le še pouk splošnoizobraževalnih in strokovnoteoretičnih predmetov ter vaje, druge oblike samostojnega ali skupinskega dela in druge oblike vzgojno-izobraževalnega dela. Kot razlog za krajšanje besedišča v pojasnilih sprememb navedli, da nova poimenovanja po svoji definiciji vsebujejo tudi oblike dela, posebej zapisane v trenutno veljavnem dokumentu.

A dijaška organizacija ima pri tem pomislek. "Skrbi nas, da iz novega dokumenta ne bo razvidno, da so ekskurzije obvezne izbirne vsebine in seminarske naloge obvezen del pouka. Ter da bi nekatere šole zaradi neopredeljenosti zakonske nujnosti izvajanja ekskurzij, obveznih izbirnih vsebin in seminarskih nalog prenehale z njihovo izvedbo in s tem okrnile ponudbo in kvaliteto izvajanja izobraževalnih programov," poudarjajo.

Podobna okrajšava se je v predlogu sprememb zgodila tudi v 66. členu Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju (ZPSI). Po novem predlogu bi tako organizirano izobraževalno delo obsegalo pouk splošnoizobraževalnih predmetov, pouk strokovnih modulov, praktično usposabljanje z delom, obveznosti odprtega kurikuluma in druge oblike vzgojno-izobraževalnega dela.

Ministrstvo so prosili, naj jih, če je zaradi strokovnih ali drugačnih vodil dvom neutemeljen in ali ima sprememba besedišča, ki je bila predlagana, predvidene dejanske pozitivne učinke.

'NPZ je meril splošno pripravljenost učencev pri predmetu, sprememba bi to potvorila'

Ob tem pa so dvom izrazili tudi v spremembo 15. člena ZGim. Ta določa, da bi se za vpis v srednje šole upoštevajo rezultati z nacionalnega preverjanja znanja (NPZ) v osnovni šoli. "Čeprav upoštevanje NPZ pri vpisu v srednjo šolo zagotavlja večjo enakopravnost ob vpisu med učenci z enakimi rezultati, pa vseeno dvomimo, da bo ta sprememba prinesla večjo objektivnost rezultatov preverjanja z vidika merjenja dejanskega dolgotrajno pridobljenega znanja med osnovnošolci," so skeptični.

Poudarjajo, da so bili NPZ uveljavljeni kot objektiven pregled dejanskega znanja učencev, ki se ni upošteval pri vpisu v srednje šole z določenim razlogom. "Učenci se nanj niso posebej kampanjsko pripravljali in je tako meril njihovo splošno pripravljenost pri predmetu. Verjamemo, da je ravno zaradi tega neprisilnega elementa NPZ-ja lahko do sedaj učinkoval kot razmeroma objektiven pregled trajno pridobljenega znanja, saj učenci svojega 'navidezno trajnega' znanja v večini niso umetno dvigovali z nekvalitetnim kampanjskim učenjem pred samim preverjanjem," pojasnjujejo v odprtem pismu.

Dvom v upoštevanje NPZ pri vpisu v gimnazije pa da jim dodatno veča skrbi, da bi direktna usmeritev učencev za učenje k zunanjim motivatorjem ocen, še dodatno oslabila odnos učencev do znanja, ki že zdaj postaja izrazito pogojen z ocenami in ne vseživljenjskim učenjem kot vrednoto. Menijo namreč, da je za doseganje boljših rezultatov na NPZ potrebna celostna obravnava vzgoje učencev pri odnosu do znanja in ne dodajanje formalnih prisil za učenje.

Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje: Za dijake ne bo nobenih sprememb

Z Ministrstva za vzgojo in izobraževanje so v odzivu sporočili, da predlagani spremembi ničesar ne ukinjata, temveč pravilno zapisujeta obstoječe stanje. Pred časom so bile obvezne izbirne vsebine oziroma interesne dejavnosti samostojne sestavine izobraževalnih programov, zdaj pa so del tako imenovanih drugih oblik vzgojno-izobraževalnega dela.

Kot pojasnjujejo, obvezne izbirne vsebine skupaj z aktivnim državljanstvom sestavljajo druge oblike vzgojno-izobraževalnega dela. Ekskurzije predstavljajo izvedbeno obliko pouka ali drugih oblik vzgojno-izobraževalnega dela in nikoli niso bile opredeljene kot samostojni element predmetnika. Trenutno veljaven zapis v zakonu torej nepravilno navaja izvedbene oblike kot programski element, predlog spremembe zakona pa to nepravilnost odpravlja. "Poudarjamo, da je oblika izvedbe programskih elementov prepuščena avtonomiji šole, ki po svoji presoji izobraževalne aktivnosti lahko organizira tudi kot ekskurzijo. Za dijake torej zaradi spremembe zakona ne bo nobenih sprememb."

Dodali so še, da so že leta soočeni s pričakovanji različnih deležnikov po spremembah meril za izbiro kandidatov ob omejitvi vpisa na srednje šole. "Različne strokovne javnosti (predstavniki akademske sfere, učiteljev, ravnateljev, ...) pa tudi starši že dolgo opozarjajo, da bi ob omejitvi vpisa morali upoštevati tudi rezultate NPZ. V preteklih letih je na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje delovala delovna skupina, v kateri so bili ravnatelji osnovnih in srednjih šol, predstavniki ministrstva in predstavniki Zveze aktivov svetov staršev Slovenije ter predsednik Državne komisije za vodenje NPZ, ki je prišla do zaključka, da bi bilo ustrezno ob omejitvi vpisa upoštevati poleg zaključnih ocen zadnjih treh let, tudi rezultate NPZ, pri vpisu v programe, ki predvidevajo izpolnjevanje posebnih vpisnih pogojev (recimo izkazovanje določenih znanj in spretnosti) pa tudi te. Predlagana zakonska rešitev to upošteva."

Novela Zakona o osnovni šoli je po besedah ministrstva omogočila, da se kot eden od kriterijev izbire v primeru omejitve vpisa upoštevajo rezultati, doseženi na NPZ. Zakon o gimnazijah in Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju določata, da merila za izbiro kandidatov v primeru omejitve vpisa v gimnazijo določi na predlog pristojnega strokovnega sveta minister. V kolikor bo novela zakonov sprejeta, bo torej delež, ki ga bodo v primeru omejitve vpisa v srednjo šolo predstavljale zaključne ocene oz. NPZ, določil minister s sklepom.