Kakšne ukrepe načrtujete po vnovičnih incidentih v Piranskem zalivu?
Ko bomo dobili policijsko poročilo, bomo napisali protestno noto. Slovenija je že v preteklosti ravnala na podoben način.
Pred dnevi ste na obisk povabili hrvaškega zunanjega ministra Piculo. Menda vam še ni odgovoril... Kako je s tem?
Mislim, da je zelo slabo, da ribiči rešujejo meddržavne probleme. Zaradi tega smo nekateri predstavniki slovenske države izrekli določena povabila in predloge. V soboto sem imel telefonski pogovor s kolego Piculo. Danes sem mu celo napisal pismo, katerega vsebina govori o primeru Joška Jorasa. V pismu Piculo pozivam, da doseže Jorasovo izpustitev. Po naših informacijah gre za kršitve človekovih pravic in nesorazmerno uporabo represivnih sredstev.
Mislite, da boste s takšnim pozivom kaj dosegli?
Pregledali smo ustrezne dokumente Sveta Evrope ter razne deklaracije in zakone. Ugotovili smo, da je najbolje, da Joras sam pri Svetu Evrope toži Hrvaško. Slovenija mu je pri tem pripravljena pomagati z nasveti, logistiko in stroški. Hkrati sem generalnemu sekretarju SE napisal pismo, v katerem sem ga opozoril na kršitev človekovih pravic in ga prosil, da tudi druge članice sveta seznani s to problematiko. Od mednarodne skupnosti ne moremo pričakovati, da bomo nagrajeni zaradi pretirano energičnih in nasilnih dejanj. Slovenija je država, ki se drži mednarodnih sporazumov in ustreznih instrumentov diplomatskega komuniciranja ter ustrezne prakse v mednarodnih odnosih.
Joras je prek svojega poverjenika zahteval, naj Slovenija odstopi od maloobmejnega sporazuma in že parafiranega sporazuma o meji. Kakšno je vaše stališče o tem?
Odstopanje od sporazuma, ki je rezultat dolgotrajnega pogajanja, seveda ne pride v poštev. Ta sporazum je vgrajen v slovensko-hrvaške odnose, ki bo še kdaj prav prišel, tudi če ga ne bomo takoj začeli izvajati. Maloobmejni sporazum pa je ratificiran v obeh parlamentih in ni odvisen od apela posameznika. Poleg primera Jorasa se je zgodil tudi današnji incident, kar kaže na resnost situacije, mi pa se pač odzivamo na načine kot sem že povedal. Dejansko gre za kršenje človekovih pravic, gre za možnosti protesta in tožbe posameznika, gre za predloge mednarodne skupnosti, da je potreben dialog med državama... To so koraki, ki jih imamo na razpolago.
Ali namerava premier Janez Drnovšek v zvezi s tem storiti kaj posebnega? Ali je arbitraža v tem trenutku sprejemljiva tudi za Slovenijo?
V imenu predsednika vlade ne morem govoriti. Oba pa sva že povedala, kakšno mesto v izboru rešitev ima arbitraža. Najprej se je treba dogovoriti, ali je ta sporazum sploh mogoče uveljaviti. Če to ni mogoče, ga je treba zamrzniti in uvesti začasne ukrepe. Če te ne bo šlo, je možnost tudi arbitraža, ki se je ne bojimo, kar je bilo že večkrat povedano.
