Katere za Slovenijo dobre novice prinašate s konvencije?
V Bruslju je treba opraviti nek posel. V naši delegaciji sta bila poleg mene še gospod Jelko Kacin in gospod Brejc. Povedali smo, kar si mislimo o amandmajih, ki so zdaj predloženi. Tisti, ki je za nas zelo pomemben, je zahteva po spoštovanju jezikovne raznolikosti. Sicer pa smo ugotovili, da se tale naša konvencija nekako približuje koncu. Utegne se zgoditi, da se bo končala tako, kot je bilo napovedano, junija meseca. Utegne se zgoditi, da bodo priprave za ustavo zelo hitre, kar nas nekoliko bega. Utegne se zgoditi, da bi do konca leta, tako kot je napovedal moj kolega, nemški zunanji minister Fischer, že sprejeli to evropsko ustavo. To je za naše pojme zelo zelo hiter proces in mi se bojimo, da ne bi bili v tistih fazah, ki bodo ključne, dovolj navzoči oziroma dovolj vplivni. No, problem je z medvladno konferenco, ki naj bi se začela v času italijanskega predsedovanja. To pomeni, da bi lahko to stvar zaključili v Rimu. Takrat pa Slovenija seveda še ne bo polnopravna članica in v tem je nekaj problemov, predvsem pravnih problemov. Ampak, bomo videli, kaj se bo zgodilo.
Te dni ste močno vpleteni v veliko gonjo za ali proti Natu. Kako prenašate pritiske?
Malo mi je že včasih neprijetno, pa vendarle bi rad rekel predvsem to, da vem, da imam prav. In če ima človek prav, potem ga ta zavest nekako nosi.
Tudi takrat, ko pravite, da smo za negativno razpoloženje krivi novinarji?
Tega pa nisem nikoli rekel. Jaz novinarje zelo visoko spoštujem.
Oziroma, mediji.
Mediji ustvarjajo mnenje, prav gotovo. Jaz si želim, da bi bilo v njih čimveč pozornosti za dejstva in za resnico. Jaz si sam prizadevam po svojih skromnih močeh. Cenim pa tiste medije, ki se temu posvečajo. Ob tem bi rekel še to, da gre za javno mnenje v zvezi s temi temami, ki bodo tudi predmet referenduma. V prihodnjih dneh in tednih bo Slovenija gostila celo vrsto zelo zanimivih obiskovalcev, me veseli da lahko o tem govorim prvič na vašem mediju in z vašo pomočjo, v tem času pred referendumom prihajajo v Slovenijo madžarski zunanji minister, češki, potem portugalski, norveški, danski, prihaja Solana, prihaja Prodi, prihaja Robertson, skratka imeli bomo veliko priložnosti za soočanje, za informiranje, za to, da bomo ustvarili čim boljšo predstavo o tem, kaj je res.
So znana že kakšna imena za člana Evropske komisije iz Slovenije, ko bomo sprejeti v Unijo?
Predloge bomo začeli zbirati, tako si predstavljam, drugo leto, kajti kot jaz razumem, mora vlada predlagati Bruslju oziroma predsedniku Komisije, to bo takrat še vedno Romano Prodi, kandidata do 1. marca 2004. Do takrat je še veliko časa in do takrat bo preteklo še veliko vode in kdo bo takrat kandidat, o tem zdaj težko govorimo.
V javnosti se pojavlja tudi vaše ime...
Jaz nisem kandidat. Kaj se bo zgodilo leta 2004, pa sam bog ve.
