V zvezi s tem se je oglasila tudi najmanjša koalicijska stranka Desus, ki nasprotuje izredni seji o zunanji politiki. Ustvarjanje izrednih razmer na tem področju po oceni predsednika stranke Antona Rousa ni potrebno. Na vprašanje, kako komentira očitke opozicije, da vlada ogroža ratifikacijo v ameriškem kongresu, je zunanji minister Dimitrij Rupel dejal, da je za opozicijo samoumevno, da napada vlado in da se temu, kar je povedal Janez Janša, ne smemo čuditi.
"Tu ni nobenega pomembnega odmika od te glavne smeri. Kar zadeva Nato, je jasno, da si želimo, vsi, s predsednikom vlade vred, čimprejšnjo in uspešno ratifikacijo. Upamo, da nam bo to uspelo, kajti to je bilo naročilo elektorata, volivcev, tistih, ki so šli na referendum, ki so dali dve tretjini glasov za to. Oni so nam naročili, naj bodo člani Nata naši zavezniki, vključno z ZDA, in so nam naročili, da poskrbimo za to, da bo ta naloga izpeljana do konca uspešno. To se pravi, vključno z ratifikacijami v vseh parlamentih, oziroma kakorkoli že te ratifikacije potekajo v članicah Nata," pravi minister Rupel.
Nasprotniki vstopa v Nato imajo zadnjo oporno točko v tem, da bi morebiti padla ratifikacija. Glede vprašanja, ali bi nas lahko ameriški kongres postavil na čakalno listo za ratifikacijo pogodbe o vstopu v Nato, Dimitrij Rupel ni skeptičen.
"Vedno se lahko kaj zaplete. Mi si prizadevamo, da se ne bi. Zaradi tega tudi dajemo sporočila, kakršna dajemo. Torej, mi smo zavezniki z Združenimi državami Amerike. O tem ni nobenega dvoma. Nismo zavezniki v vojni z Irakom, smo pa zavezniki v boju zoper terorizem, smo zavezniki v Natu, smo zavezniki v marsikateri drugi zadevi. Jaz upam, da tudi pri reševanju humanitarnih zadev in morda pri obnovi Iraka, ko bo vojna končana. O tem navsezadnje tečejo danes vse evropske razprave, tudi Nemci, Francozi, ki so prav tako, kot Slovenija, nasprotovali vojni, pa vendarle danes govorijo predvsem o tem, kako se bodo udeležili povojne obnove, da tako rečem, demokratizacije Iraka in postavitvi nekih normalnih razmer. Samo nekateri posamezniki še ali pa nekatere skupine še protestirajo. V glavnem se vsi ukvarjajo s tem, kaj bo v prihodnosti. In jaz mislim, da je za slovensko zunanjo politiko prav, da se tudi ona obrne v prihodnost," je povedal Rupel.
Na očitke z leve, da vlada vodi preveč proameriško politiko, in da zato nekateri na skrajni levici že napovedujejo ustanovitev nove leve stranke, pa Rupel odgovarja:
"Vlada nima preveč proameriških stališč. Mi smo povedali tisto, kar smo povedali v zvezi z vojno v Iraku. Sicer pa, recimo, ko gre za prelete letal, smo tam, kjer so kakšne druge države, ki so manj zavezane zavezništvu Nata in tako naprej. Smo sredi nekega, ali pa v okvirih nekih zelo ostrih ali pa zelo ozkih političnih odločitev. Takšne so kakršne so. Mi pa vendarle poskušamo, tudi jaz, dopovedat našim prijateljem, da to seveda ne pomeni, da nismo na mnogih drugih področjih skupaj."