Ena izmed možnih poti do plačne transparentnosti je po evropski direktivi tudi, da bi podjetja plačo, ki so vam jo pripravljena ponuditi, napisala že v oglasu. Če vprašate sindikate, bi to bilo nujno.
"Zato, ker je plača eden od temeljnih elementov, ko se odločamo za neko delovno mesto poleg osnovnih pogojev dela in je prav, da je to tudi vnaprej znano," razlaga Martina Vuk, namestnica generalnega sekretarja Konfederacije sindikatov javnega sektorja.
Za delodajalce pa nesprejemljivo, češ da naj plačo oglašujejo le tista podjetja, ki jo vidijo kot konkurenčno prednost. Pa zahteva direktive, po kateri vam bodo v podjetju dolžni že na razgovoru povedati, kakšna bo vaša plača ali pa kakšen je razpon za to delovno mesto? In da vas o preteklih plačah ne bodo smeli spraševati?
"To je zelo težko nadzirati, kakšen pogovor imata iskalec zaposlitve in delodajalec. Mislim pa, da se stvari v Sloveniji že zdaj zelo konkretno spoštujejo, delodajalci so zelo previdni pri tem, kako se do zaposlenih obnašajo," meni generalni direktor OZS Danijel Lamperger.
Po direktivi boste lahko zahtevali tudi podatke o plačah vaših kolegov, ki opravljajo enako delo kot vi, a pozor, ne poimensko. Zaposleni bodo lahko svojo plačo tudi javno razkrili. "To, da bi plače kar javno razkrivali, predvsem v nekem zasebnem sektorju, kjer se veliko ljudi dogovori s svojim delodajalcem, v tem pa ne vidimo nobenega smisla," doda Lamperger.
"Slovenija je znana po tem, da se marsikaj skriva. Zato, večja kot je preglednost, večja kot je javnost podatkov, manjše so možnosti malverzacij," pravi Vuk.
Med bistvenimi nameni direktive je odprava plačne vrzeli med spoloma. O čemer bodo morala podjetja z več kot 100 zaposlenimi redno poročati. "Težko rečem, da obstaja neko delovno mesto, da bi lahko rekli za njega, da če ga zasede ženska, je manj plačana kot moški ali obratno. Menim, da tega v Sloveniji že nekaj let ali pa nekaj deset let ni, je primerno urejeno," pove Lamperger.
Tudi na Gospodarski zbornici Slovenije opominjajo, da ima Slovenija eno najmanjših plačnih neenotnosti v Evropski uniji. Vuk pa pravi, da to še ne pomeni, da ukrepov ne potrebujemo.
Ključni bodo po njeni oceni predvsem nadzor in globe. Lamperger sicer pričakuje, da bodo sankcije opozorilne narave, nikakor pa ne kaznovalne.
Zakonodajo po direktivi pripravlja delovna skupina, po napovedih ministrstva za delo pa bi jo v naš pravni red lahko prenesli do roka, torej do junija prihodnje leto.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.